Raziskovalni projekti
16-EU Euromedia Ownership Monitor 2025
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Marko Milosavljević
Trajanje projekta: 01.01.2025 - 01.01.2025
Mednarodni projekt
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
EU-E+ Sustainable project management in Balkan HEIs
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Helena Kovačič
Trajanje projekta: 01.01.2025 - 01.01.2025
Mednarodni projekt
Raziskovalni center za strategijo in upravljanje
Boj za gore: slovenska nacionalna apropriacija Alp
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Jasmina Šepetavc
Trajanje projekta: 01.01.2025 - 01.01.2025
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
Premostitev digitalnega razkoraka - okvir kompetenc za kibernetsko varnost za starejše osebe
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Gregor Petrič
Trajanje projekta: 01.01.2025 - 01.01.2025
Nacionalni projekt
Center za metodologijo in informatiko
Prepletenost med EU in državami članicami v procesih oblikovanja javnih politik na področju politik zaposlovanja
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Marko Hočevar
Trajanje projekta: 01.01.2025 - 01.01.2025
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
Upravljanje zasebnosti na internetu in digitalne neenakosti med starejšimi uporabniki interneta
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Andraž Petrovčič
Trajanje projekta: 01.01.2025 - 01.01.2025
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Primerjalne meritve digitalne zrelosti slovenskih občin
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Irena Bačlija Brajnik
Trajanje projekta: 01.11.2024 - 01.11.2024
Nacionalni projekt
Center za prostorsko sociologijo
Primerjalne meritve digitalne zrelosti slovenskih občin
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Irena Bačlija Brajnik
Trajanje projekta: 01.11.2024 - 01.11.2024
Nacionalni projekt
Center za prostorsko sociologijo
Translacijske raziskave večtarčnih spojin za zdravljenje nevrodegenerativnih in duševnih bolezni
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Valentina Hlebec
Trajanje projekta: 01.11.2024 - 01.11.2024
Nacionalni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Zelene urbane skupnosti prihodnosti
Vodja projekta na FDV: asist.dr. Iris Koleša
Trajanje projekta: 01.11.2024 - 01.11.2024
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
CRP V5-24057 Spodbujevalni in zaviralni dejavniki za študij tujih študentov v Sloveniji ARIS
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Andreja Živoder
Trajanje projekta: 01.11.2024 - 01.11.2024
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
CRP V5-24057 Spodbujevalni in zaviralni dejavniki za študij tujih študentov v Sloveniji MVŠZI
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Andreja Živoder
Trajanje projekta: 01.11.2024 - 01.11.2024
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
CRP Vpliv vlaganja v znanost na rast konkurenčnosti gospodarstva V5-24056 ARIS
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Andreja Jaklič
Trajanje projekta: 01.11.2024 - 01.11.2024
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
CRP Vpliv vlaganja v znanost na rast konkurenčnosti gospodarstva V5-24056 MVŠZI
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Andreja Jaklič
Trajanje projekta: 01.11.2024 - 01.11.2024
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Prehranjevalne navade zaposlenih na obrambnem področju in njihov vpliv na zdravje
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Andreja Vezovnik
Trajanje projekta: 01.11.2024 - 01.11.2024
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
CRP V5-24059 Stanje in razvoj kariernega sistema raziskovalk in raziskovalcev v Sloveniji glede na priporočila Sveta EU in OECD MVŠZI
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Boštjan Udovič
Trajanje projekta: 01.11.2024 - 01.11.2024
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
CRP V5-24007 Makroekonomski učinki članstva RS v NATO ARIS
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Ljubica Jelušič
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
CRP V5-24021 Socialnomarketinški pristop k načrtovanju in vrednotenju intervencij na področju trajnostne mobilnosti v Sloveniji - ARIS
Vodja projekta na FDV: asist.dr. Sinja Gerdina
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
CRP V5-24021 Socialnomarketinški pristop k načrtovanju in vrednotenju intervencij na področju trajnostne mobilnosti v Sloveniji - MOPE
Vodja projekta na FDV: asist.dr. Sinja Gerdina
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
CRP V5-24069 Varna in solidarna prihodnost za vse: Ocena razširjenosti nasilja nad starejšimi odraslimi - MSP
Vodja projekta na FDV: asist.dr. Otto Gerdina
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
CRP V5-24071 Sodobne prakse in glavni izzivi lastništva zaposlenih v Sloveniji - ARIS
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
CRP V5-24071 Sodobne prakse in glavni izzivi lastništva zaposlenih v Sloveniji - MSP
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
CRP V5-24003 Religiozna in duhovna oskrba za pripadnike Slovenske vojske v 21. stoletju - MORS
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Jelena Juvan
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
CRP V5-24007 Makroekonomski učinki članstva RS v NATO - MORS
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Ljubica Jelušič
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
CRP V5-24032 Družbene vrednote o prostoru in okolju v Sloveniji: medčasovno primerjalna javnomnenjska raziskava - ARIS
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Marjan Hočevar
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Center za prostorsko sociologijo
CRP V5-24032 Družbene vrednote o prostoru in okolju v Sloveniji: medčasovno primerjalna javnomnenjska raziskava - MNVP
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Marjan Hočevar
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Center za prostorsko sociologijo
KrizKom: Krizno komuniciranje v primerih javnozdravstvenih kriz in aktivno poslušanje
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Dejan Verčič
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 30.09.2026
Nacionalni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
Raziskovalni projekt se osredotoča na zdravstveno krizno komuniciranje in aktivno poslušanje v Sloveniji. Evalvaciji SZO leta 2017 in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni leta 2024 sta opozorili na pomanjkljivo usposobljenost za zdravstveno komuniciranje v Sloveniji. Na to opozarja že Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025 (ResNPZV 2015-205), v kateri je govora o ”slabi komunikaciji”, ”zagotovili bomo boljšo komunikacijo v zdravstvu in komunikacijo zdravstva z drugimi deležniki”, ”zboljšali komunikacijo v zdravstvu”, zagotovili ”dvig komunikacijske kulture v zdravstvu"; itd. Pandemija covida-19 je razkrila, da je ena najšibkejših točk slovenskega zdravstvenega sistema zmožnost kriznega komuniciranja v primeru javnozdravstvenih kriz in še posebej aktivno poslušanje in upravljanje z govoricami. Znašli smo se v svetu preobilja informacij, od katerih so nekatere točne, druge pa ne. To je infodemija. V odziv na takšne nove izzive je prišlo do potrebe po znanstvenem pristopu k upravljanju z infodemijo, ki so jo poimenovali infodemiologija, znanost o upravljanju z infodemijo. V Sloveniji moramo urediti in dvigniti usposobljenosti za upravljanje z zdravstvenimi krizami in še posebej zdravstveno krizno komuniciranje. Pri tem je potrebno primerjati naše načrte kriznega upravljanja in upravljanja kriznega komuniciranja s primerljivimi državami ter pregledati umestitev in delovanje kriznega komuniciranja v javnozdravstvenih krizah ključnih institucij in akterjev, ki vplivajo na na to, kako se bodo ljudje odzivali na sprejemanje javnozdravstvenih kriznih ukrepov. Drugi pomemben vidik pa se nanaša na posameznike in njihov odziv na krizno komuniciranje v posameznih državah, kar pomeni, da je potrebno vzpostaviti sisteme spremljanja in analiziranje njihovih odzivov. Govorimo o aktivnem poslušanju (angl. social listening). Brez teh povratnih informacij je v današnjem digitaliziranem svetu nemogoče uspešno upravljati krize, saj so le-te kompleksne in soodvisne. Prav tako ni mogoče uspešno upravljati in izvajati kriznega komuniciranja ter ohraniti takšno stopnjo zaupanja pri tarčnih javnostih, da se družbeni konsenz v celoti ne poruši. Različne države so pri obvladovanju kriznih razmer in pri kriznem komuniciranju različno uspešne. Tako primeri dobrih kot primeri slabih praks pa lahko ponujajo možnost učenja. Zato je namen projekta izvedba namizne primerjalne analize z referenčnimi državami ter priprava smernic za poslušanje in upravljanje z govoricami ter izvedba izobraževalnih delavnic za ključne deležnike. Vse to bo podprto s sistematično analizo temeljne znanstvene literature in materialov SZO. Projekt zajema naslednje aktivnosti: analizo pisnih virov in analiz o dobrih praksah in smernicah za krizno zdravstveno komuniciranje in aktivno poslušanje kot del javnozdravstvenega kriznega komuniciranja v referenčnih državah, analizo trenutnega stanja glede kriznega zdravstvenega komuniciranja in aktivnega poslušanja pri identificiranih ključnih deležnikih, vključenih v javnozdravstveno komuniciranje, pripravo predloga priporočil in smernic za krizno zdravstveno komuniciranje, aktivno poslušanje, prilagajanje komuniciranja in upravljanje z govoricami, in pripravo seminarja in izobraževalnih delavnic o kriznem komuniciranju in aktivnem poslušanju s praktičnimi izzivi/nalogami ter mednarodne znanstvene in strokovne konference na temo infodemije (preobilja informacij) ter infodemiologije (znanstvenem upravljanju z infodemijo).
CRP V5-24042 KRIZKOM: Krizno komuniciranje v primerih javnozdravstvenih kriz in aktivno poslušanje - MZ
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Dejan Verčič
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
Slovenske izkušnje iz mednarodnih operacij in misij (SVK-MOM)
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Ljubica Jelušič
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
Vojaški poklici in mladi v republiki Sloveniji (VPM-RS)
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Jelena Juvan
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
CRP Trajnostna prehrana v izobraževalnih ustanovah: spodbujevalna orodja in živi laboratorij za zeleni prehod (GreenSchoolMeals)
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Andreja Vezovnik
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
CRP Trajnostna prehrana v izobraževalnih ustanovah: spodbujevalna orodja in živi laboratorij za zeleni prehod (GreenSchoolMeals) - MOPE
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Andreja Vezovnik
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
Mlada raziskovalka Valdona Gashi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Ljubica Jelušič
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
Mlada raziskovalka Amanda Buhinjak
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Dejan Jontes
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
Mlada raziskovalka Nuša Detiček
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tanja Oblak Črnič
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
Mlada raziskovalka Taja Fortuna
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Samo Uhan
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
Mladi raziskovalec Luka Štrlekar
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.10.2024 - 01.10.2024
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
NOO: Krepitev digitalnega državljanstva v vzgojno izobraževalnih zavodih
Vodja projekta na FDV: znan.sod.dr. Barbara Brečko
Trajanje projekta: 01.09.2024 - 01.09.2024
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Caring EU Generation, Inclusive Europe: Youth-Driven Solidarity and Environmental Initiatives
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Marinko Banjac
Trajanje projekta: 01.09.2024 - 01.09.2024
Mednarodni projekt
Center za politično teorijo
MP CESSDA ERIC, SECONDMENT AGREEMENT 2024
Vodja projekta na FDV: mag. Irena Vipavc Brvar
Trajanje projekta: 01.06.2024 - 01.06.2024
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
GreTA – Stališča do zelenega prehoda: Socialna tveganja in zaslužnost v kontekstu klimatskih sprememb
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Maša Filipovič Hrast
Trajanje projekta: 01.05.2024 - 30.04.2027
Nacionalni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Za naslavljanje posledic podnebnih sprememb so ključni ukrepi v smeri zelenega prehoda in podnebno nevtralne družbe. Vendar pa lahko podnebne spremembe same kot tudi ukrepi za njihovo naslavljanje povečajo socialna tveganja, še posebej velik učinek pa lahko imajo na že prikrajšane družbene skupine in regije. Zagotavljanje trajnostne blaginje - tj. usklajevanje človekovih potreb in okoljskih omejitev - povečuje dosedanji pritisk na države blaginje. V tem kontekstu se lahko v Evropi pojavijo novi socialni konflikti in razlike, kar zahteva ponoven premislek in pregled sedanje teorije zaslužnosti, ki obravnava stališča ljudi do prejemnikov različnih shem in transferjev države blaginje. Projekt GreTA - – Stališča do zelenega prehoda: Socialna tveganja in zaslužnost v kontekstu klimatskih sprememb bo ustvaril novo znanje o tem, kakšne so dileme in razprave o družbenih tveganjih, povezanih s podnebnimi spremembami in zelenim prehodom. Slednje bo obravnavano tako v okviru analize medijev kot tudi njihove zaznave med različnimi družbenimi skupinami in posamezniki. Prav tako bo naslovil pomanjkanje vedenja o tem, katere prejemnike različnih socialnih transferjev in drugih pomoči države blaginje ljudje vidijo kot bolj ali manj zaslužne ter kako se to spreminja v kontekstu klimatskih sprememb in strategij zelenega prehoda. Raziskava bo potekala v treh evropskih državah - Belgiji, Nemčiji in Sloveniji, ki imajo redistributivno pravičnost kot skupen temelj delovanja države blaginje. Predpostavljamo, da je podobno načelo ključno tudi pri oblikovanju socialnih politik, ki naslavljajo podnebne spremembe in zeleni prehod, ter se odraža v medijskih diskurzih in javnem mnenju v obravnavanih državah. Po drugi strani pa pričakujemotudi razlike med državami, ki izhajajo iz različnih strukturnih pogojev in strategij zelenega prehoda, specifičnih za posamezen kontekst. Tako ima projekt ključen doprinos na teoretskem področju razumevanja odnosa javnosti do države blaginje v kontekstu podnebnih sprememb in zelenega prehoda, ter hkrati ključno aplikativno vrednost saj je končni cilj projekta je ugotoviti, kaj je tisto, zaradi česar so nekatere politike bolj sprejemljive v javnosti in s tem učinkovitejše.
Infra4NextGen: Providing research infrastructure services to support Next Generation EU - ADP
Vodja projekta na FDV: mag. Irena Vipavc Brvar
Trajanje projekta: 01.03.2024 - 01.03.2024
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
Next Generation EU
Vodja projekta na FDV: viš.znan.sod.dr. Slavko Kurdija
Trajanje projekta: 01.03.2024 - 01.03.2026
Mednarodni projekt
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
NextGenerationEU – NOV HORIZONT PROJEKT
Evropska komisija bo s 1. marcem 2024 začela financirati projekt Infra4NextGen v vrednosti 9,75 milijona evrov, ki ga bo koordiniral konzorcij Evropske družboslovne raziskave (ESS ERIC). V konzorciju sodelujejo CESSDA ERIC, Evropska raziskava vrednot (EVS) in raziskava GGP – Generations & Gender Programme. V projekt sta tudi dva centra na Fakulteti za družbene vede – Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJMMK) in Arhiv družboslovnih podatkov (ADP). Štiriletni projekt si prizadeva preoblikovati obstoječe raziskovalne storitve za podporo petim temam programa NextGenerationEU: Zeleno, Digitalno, Zdravo, Močno in Enakopravno.
Na vsakem od petih področij bodo partnerji najprej pripravili seznam ustreznih vsebin, ki se že izvajajo v mednarodnih raziskavah, kot so Eurobarometer, Evropska raziskava o kakovosti življenja, Evropska družboslovna raziskava - ESS, GGP, EVS in Mednarodni program družboslovnih raziskav – ISSP. Podatki iz teh raziskav bodo nato analizirani, povzeti in ilustrirani skupaj s komentarji na način, ki bo primeren za oblikovalce politik in drugo zainteresirano javnost. Vse gradivo bo dostopno na posebnem spletnem portalu.
Projekt načrtuje tudi oblikovanje novih raziskovalnih orodij, harmonizacijo podatkov in vzpostavitev spletnega panela CRONOS za zbiranje podatkov med prebivalci evropskih držav. V tem oziru je še posebej aktiven Center za raziskovanje javnega mnenja (CJMMK), ki pri projektu razvoja spletnega orodja CRONOS sodeluje že od eksperimentalnih začetkov leta 2017. Do podatkov CRONOS bo možno dostopati in jih obdelovati neposredno prek spletnega portala, kar bo med drugim prispevalo k večji popularizaciji in boljši izrabi podatkov med različnimi kategorijami uporabnikov.
Nastalo bo tudi novo izobraževalno orodje (E-NextGen), ki bo omogočalo uporabo podatkov v učilnicah in širši javnosti. Pri tem bosta sodelovala Evropsko združenje geografov EUROGEO in Univerza Tilburg, ki predstavlja raziskavo EVS. Orodje bo vključevalo interaktivne zemljevide, infografike in bloge.
Celovito gradivo za usposabljanje, povezano z vsemi rezultati projekta in področji NextGenerationEU, bodo pripravili CESSDA ERIC; City, University of London (ESS ERIC); GESIS (CESSDA ERIC), KNAW; ADP - Slovenski Arhiv Družboslovnih Podatkov na Univerzi v Ljubljani (CESSDA ERIC); Univerza v Milanu; AUSSDA - Avstrijski arhiv družboslovnih podatkov s prispevki Univerze na Dunaju (CESSDA ERIC) in Univerze v Innsbrucku (CESSDA ERIC). Projekt med drugim vključuje spletno usposabljanje, serijo 17 spletnih seminarjev, devet delavnic in serijo kratkih videoposnetkov s predstavitvami, navodili in priročniki.
SIC-SI Safer Internet Centre Slovenia 2024-2025
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Zunanji vodja: Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.02.2024 - 01.02.2024
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
Projekt Center za varnejši internet izvajajo Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), financirata pa ga Agencija HaDEA pri Evropski komisiji in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:
Točka osveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij, katere namen je osveščanje ciljnih skupin otrok, najstnikov, staršev, učiteljev in socialnih delavcev preko različnih online in offline aktivnosti, izobraževanj, delavnic, gradiv, promocijskih, medijskih kampanj o tem, kako varno in odgovorno uporabljati internet in mobilne naprave.
Svetovalna linija za težave na spletu Tom telefon 116 111, na kateri med 12. in 20. uro vsak dan svetovalci odgovarjajo na vprašanja, dileme in rešujejo vaše zagate, povezane z uporabo interneta. Storitev je na voljo za otroke, mlade in njihove starše. Na voljo je tudi TOM klepetalnica http://www.e-tom.si/, kjer lahko otroci, mladostniki ter njihovi starši nasvete in pomoč dobijo prek spletnega klepeta.
Anonimna spletna prijava posnetkov spolnih zlorab otrok. Če na spletu naletite na tovrstne vsebine, jih lahko prijavite na www.spletno-oko.si. Sodelovanje podobnih točk v Evropi se je izkazalo za učinkovit ukrep v boju za zmanjšanje razširjenosti gradiv, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok na internetu.
Zadrževanje kadrov v Slovenski vojski
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Janja Vuga Beršnak
Zunanji vodja: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Trajanje projekta: 03.01.2024 - 31.12.2025
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
Namen predlaganega projekta je celovito pregledati stanje na področju zadrževanja kadrov ter odhodov iz SV ter prepoznati in predlagati kontekstualno (družbeno ter kulturno) ustrezne ukrepe za zadrževanje kadrov na različnih ravneh. Pri tem se bomo, skladno s potrebami Slovenske vojske, osredotočili na kategorijo vojaka/vojakinje, saj je največja potreba po zadrževanju kadra ravno med njimi. Raziskava bo temeljila na raziskovalnem načrtu mešanih metod, pri čemer bodo kvalitativne metode informirale oblikovanje merskega instrumenta ter preverjanje prisotnosti, moči in vzročnih povezav s pomočjo kvantitativne metode. Raziskovalni proces bomo razdelili v več faz s ciljem, da določene faze ponudijo delne rezultate, ki bodo omogočili tudi ukrepanje. Eden od ciljev projekta je tudi predlagati konkretne in našemu okolju ustrezne ukrepe na makro sistemski in mikro ravni delovnega okolja ter družine.
Povezava na spletno stran projekta: https://slovenian-research.eu/index.php/retention-in-the-slovenian-armed-forces/
NOO FS, Digitalni in v trajnostno družbo naravnan študijski program strojništva
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Andreja Jaklič
Trajanje projekta: 01.01.2024 - 01.01.2024
Nacionalni projekt
NOO VŽU
NOO NTF, Prenova VŠ programov na NTF za zelen in digitalen prehod v Družbo 5.0
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Andreja Jaklič
Trajanje projekta: 01.01.2024 - 01.01.2024
Nacionalni projekt
DS ULTRA
Strengthening Capacities and Mechanisms for Enhancement of Quality Assurance System in Higher Education in Bosnia and Herzegovina
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.01.2024 - 01.01.2024
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Socialnoekološki dinamični modeli duševnega zdravja: breme kompleksne krize med zaposlenimi v kritičnih poklicih
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Janja Vuga Beršnak
Zunanji vodja: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Trajanje projekta: 01.01.2024 - 31.12.2026
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
Projekt Socialnoekološki dinamični modeli duševnega zdravja: breme kompleksne krize med zaposlenimi v kritičnih poklicih, sistematično analizira
socialnoekološki kontekst duševnega zdravja (DZ) zaposlenih v kritičnih poklicih (KP) (zdravstvo, vojska, policija) v Sloveniji in Avstriji v času
kompleksne krize z upoštevanjem dejavnikov tveganja in zaščite na individualni, mikro, mezo in makro ravni. PP so izpostavljeni visokemu
tveganju za duševne motnje, kot so stres, izgorelost, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja, saj se morajo na krizo odzvati prvi in se
z njo takoj spopasti, običajno z velikimi časovnimi omejitvami za odzivanje in prilagajanje razmeram. Njihov odziv vpliva na splošni odziv družbe in
države. Pandemija Covid-19 je primer najnovejše kompleksne krize, ki je vplivala na družbe na različnih področjih družbenega življenja. V obeh
državah je bila ugotovljena raziskovalna vrzel pri naslavljanju duševnega zdravja zaposlenih v KP. Da bi izboljšali njihovo prihodnjo pripravljenost in
podprli njihovo odpornost, saj so družbeni steber v vsaki krizi, je potreben večdimenzionalni pogled na tveganja v kritičnih poklicih. Opazovali bomo
socialnoekološki kontekst za trenutno in dolgoročno duševno zdravje zaposlenih v KP, da bi razvili in preizkusili model dejavnikov, ki vplivajo na
izide njihovega duševnega zdravja (stres, izgorelost, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja) v krizi (pandemija).
Raziskava se osredotoča na dva glavna cilja: 1) Oceniti DZ zaposlenih v KP v času kompleksnih kriz ter opredeliti dejavnike tveganja in zaščite z
uporabo socialno-ekološkega modela. 2) Upoštevati pomen strukturno utemeljenih neenakosti med spoloma v opazovanih ospoljenih organizacijah
in njihovo povezavo z DZ v krizi. Spol uporabljamo kot analitično kategorijo v kombinaciji z drugimi dejavniki v okviru socialno-ekološkega modela.
Da bi preučili dejavnike, ki vplivajo na DZ zaposlenih v KP na individualni, mikro, mezo in makro ravni, bomo uporabili interdisciplinarne raziskovalne
metode ter vključili kvantitativne in kvalitativne analize podatkov. Uporabili bomo zaporedni raziskovalni pristop; v prvi fazi bomo zbirali in analizirali
kvalitativne podatke, v drugi fazi pa zbiranje in analiza kvantitativnih podatkov. Intervjuje z zaposlenimi v KP bomo analizirali v dvostopenjskem
postopku z uporabo induktivnega in semantičnega pristopa na podlagi tematske analize in analize na več ravneh. Raziskovalni postopek bo
naslednji: 1) Preučitev dejavnikov, ki napovedujejo DZ na individualni, mikro, mezo in makro ravni, z uporabo najsodobnejših raziskovalnih metod za
preučevanje vsake ravni posebej in v medsebojni interakciji. 2) Socialnoekološko modeliranje in nadgradnja modela, ki smo ga razvili v prejšnji
raziskavi (MilFam) za merjenje dejavnikov tveganja in zaščite za duševno zdravje. 3) Analiza DZ zaposlenih v KP s feministične perspektive z
upoštevanjem značilnosti vojaškega, zdravstvenega in policijskega poklica, kar je posledica strukturnih in družbenih značilnosti. 4) Preučiti povezave
med različnimi ravnmi preventivnih ukrepov in pripravljenostjo zaposlenih v opazovanih organizacijah ter organizacijsko kulturo in posameznikovo
sposobnostjo obvladovanja kriznih razmer.
Projekt je sestavljen iz šestih delovnih sklopov, skupaj pa ga bosta izvajali slovenska in avstrijska raziskovalna skupina. Zasnova dveh držav
omogoča analizo na ravni politike ter združuje retrospektivne in prospektivne raziskovalne načrteza preučevanje DZ in izpostavljenosti krizam
znotraj držav in poklicev ter med njimi, kar doslej še ni bilo izvedeno. Ustanovljen bo Svetovalni odbor strokovnjakov, ki bo svetoval ob dveh glavnih
mejnikih projekta.
Projekt lahko pripelje do inovativnega razumevanja DZ zaposlenih v KP v času krize z izboljšanjem prejšnjih raziskovalnih načrtov s sistematičnim
vključevanjem in usklajevanjem več ravni analize, ki so v raziskavah duševnega zdravja pogosto zanemarjene.
OSCARS: Open Science Clusters Action for Research and Society
Vodja projekta na FDV: mag. Irena Vipavc Brvar
Trajanje projekta: 01.01.2024 - 01.01.2024
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
WELL-CARE – vlaganje v duševno dobrobit in odpornost zaposlenih v dolgotrajni oskrbi in neformalnih oskrbovalcev z opredelitvijo, ocenjevanjem in spodbujanjem dobrih praks po vsej Evropi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Valentina Hlebec
Trajanje projekta: 01.01.2023 - 31.12.2027
Mednarodni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Projekt WELL CARE se s krepitvijo partnerstev na področju oskrbe osredotoča na izboljšanje odpornosti in duševnega zdravja neformalnih oskrbovalcev in zaposlenih v dolgotrajni oskrbi. S partnerstvom na področju oskrbe mislimo na usklajevanje, povezovanje in vzajemno priznavanje dejavnosti oskrbe in nege, ki jih izvajajo zaposleni v dolgotrajni oskrbi in neformalni oskrbovalci, v viziji integrirane dolgotrajne oskrbe. Cilj projekta WELL CARE je povečati razumevanje uspešnih načinov preprečevanja in obvladovanja težav z duševnim zdravjem med neformalnimi oskrbovalci in zaposlenimi v dolgotrajni oskrbi. To vključuje preučevanje vloge osebnih in skupnostnih dejavnikov ter načinov na katere lahko organizacije poskrbijo za uspešne rešitve. Končni cilj je razviti nabor podpornih ukrepov (prototipov) za krepitev duševnega zdravja zaposlenih v dolgotrajni oskrbi in neformalnih oskrbovalcev ter s tem ohraniti in omogočiti vizijo partnerstev v oskrbi med tema dvema skupinama
MDinGBV: Master's Degree in Gender Based Violence
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.12.2023 - 01.12.2023
Mednarodni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
EU ERASMUS OPEN4UA Open science for Ukrainian Higher Education System
Vodja projekta na FDV: mag. Irena Vipavc Brvar
Trajanje projekta: 01.11.2023 - 01.11.2023
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
GETM4: Global Entrepreneurial Talent Management 4
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Andrej Kohont
Trajanje projekta: 01.11.2023 - 01.11.2023
Mednarodni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
JACARDI: Joint Action on CARdiovascular diseases and Diabetes
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tanja Kamin
Trajanje projekta: 01.11.2023 - 01.11.2023
Mednarodni projekt
Center za socialno psihologijo
Analiza spletnega sovražnega govora in dezinformacij v Sloveniji ter izdelava predloga ukrepov
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 31.03.2025
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
S pregledom, analizo in sintezo pravno-formalnih in administrativnih ukrepov, ki se izvajajo na visokošolskih zavodih za ohranitev statusa slovenščine kot uradnega in učnega jezika ter pregledom pravno-formalnih ukrepov in aktivnosti v primerljivih državah EU bomo oblikovali vprašanja za poglobljene intervjuje z odločevalci. Ugotovitve bodo izhodišče za določitev, kdo bodo ustrezni sogovorniki in ali bodo potrebna dodatna orodja za izpeljavo nadaljnjih svežnjev. S pregledom dejavnosti, ki potekajo na visokošolskih zavodih za krepitev sporazumevalnih zmožnosti v slovenskem jeziku, bomo identificirali dobre prakse učenja slovenščine za tuje študente in študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje znotraj posameznih visokošolskih zavodov. Pridobili bomo pregled prakse jezikovne politike pri izvajanju skupnih študijskih programov slovenskih s tujimi visokošolskimi institucijami. S pregledom veljavnih predmetnikov (izbranih) študijskih programov in objav o posebnih izobraževanjih v letu pred začetkom raziskave se bo izrisala celovita slika obstoječe ponudbe. Na podlagi intervjujev bo raziskava pridobila podatke o oceni smiselnosti in učinkovitosti ponudbe in zaznala morebitne potrebe po dodatnih dejavnosti. Zanimalo nas bo, koliko izvajalci in izvajalke uporabljajo obstoječe splošne in specializirane digitalne jezikovne vire, storitve, portale in priročnike ter katere dodatne vire bi še potrebovali. Raziskava bo prinesla sveže podatke o trenutni ponudbi organiziranega učenja slovenščine za tuje študente in študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje na javnih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji in podatke o stališčih odgovornih glede nadaljnjega razvoja tovrstne dejavnosti. Izdelan bo sistematičen pregled vseh dejavnosti, ki potekajo na visokošolskih zavodih, predvsem s stališča skrbi za razvoj slovenskega jezika in strokovnega izrazoslovja ter prenosa konceptov in terminologije v slovenski jezik. V primeru izvajanja študijskega programa v tujem jeziku bo preverjena tudi dostopnost študijskih vsebin v slovenskem jeziku. Končni rezultat bo na podlagi prejšnjih korakov postavil predlog za poenoteno jezikovno politiko visokega šolstva, saj dosedanje raziskave kažejo na zapletenost jezikovnega načrtovanja v visokem šolstvu: vsesplošno deklarativno prizadevanje za internacionalizacijo in vse višjo kakovost ni osnovano na ključnih premislekih o pomenu teh pojmov in ukrepih, potrebnih za njihovo doseganje. Eden od tovrstnih nikoli v celoti in sistematično izpeljanih premislekov je tudi vprašanje jezika visokega šolstva, ki ima tudi mednarodno razsežnost tako z zavezujočimi obvezami kot z usmeritvenimi dokumenti znotraj Evropske unije, Sveta Evrope, OECD, Združenih narodov ipd. Političnim in visokošolskim odločevalcem bo predstavljen predlog za dolgoročno uravnavanje jezikovne politike, ki ohranja in utrjuje položaj slovenščine kot jezik znanosti in visokega šolstva, upoštevajoč večjezičnost in internacionalizacijo kot dejstvi sodobne kakovostne univerze. Projekt je v teku in še nima zaključkov.
Analiza spletnega sovražnega govora in dezinformacij v Sloveniji ter izdelava predloga ukrepov
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 31.03.2025
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
S pregledom, analizo in sintezo pravno-formalnih in administrativnih ukrepov, ki se izvajajo na visokošolskih zavodih za ohranitev statusa slovenščine kot uradnega in učnega jezika ter pregledom pravno-formalnih ukrepov in aktivnosti v primerljivih državah EU bomo oblikovali vprašanja za poglobljene intervjuje z odločevalci. Ugotovitve bodo izhodišče za določitev, kdo bodo ustrezni sogovorniki in ali bodo potrebna dodatna orodja za izpeljavo nadaljnjih svežnjev. S pregledom dejavnosti, ki potekajo na visokošolskih zavodih za krepitev sporazumevalnih zmožnosti v slovenskem jeziku, bomo identificirali dobre prakse učenja slovenščine za tuje študente in študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje znotraj posameznih visokošolskih zavodov. Pridobili bomo pregled prakse jezikovne politike pri izvajanju skupnih študijskih programov slovenskih s tujimi visokošolskimi institucijami. S pregledom veljavnih predmetnikov (izbranih) študijskih programov in objav o posebnih izobraževanjih v letu pred začetkom raziskave se bo izrisala celovita slika obstoječe ponudbe. Na podlagi intervjujev bo raziskava pridobila podatke o oceni smiselnosti in učinkovitosti ponudbe in zaznala morebitne potrebe po dodatnih dejavnosti. Zanimalo nas bo, koliko izvajalci in izvajalke uporabljajo obstoječe splošne in specializirane digitalne jezikovne vire, storitve, portale in priročnike ter katere dodatne vire bi še potrebovali. Raziskava bo prinesla sveže podatke o trenutni ponudbi organiziranega učenja slovenščine za tuje študente in študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje na javnih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji in podatke o stališčih odgovornih glede nadaljnjega razvoja tovrstne dejavnosti. Izdelan bo sistematičen pregled vseh dejavnosti, ki potekajo na visokošolskih zavodih, predvsem s stališča skrbi za razvoj slovenskega jezika in strokovnega izrazoslovja ter prenosa konceptov in terminologije v slovenski jezik. V primeru izvajanja študijskega programa v tujem jeziku bo preverjena tudi dostopnost študijskih vsebin v slovenskem jeziku. Končni rezultat bo na podlagi prejšnjih korakov postavil predlog za poenoteno jezikovno politiko visokega šolstva, saj dosedanje raziskave kažejo na zapletenost jezikovnega načrtovanja v visokem šolstvu: vsesplošno deklarativno prizadevanje za internacionalizacijo in vse višjo kakovost ni osnovano na ključnih premislekih o pomenu teh pojmov in ukrepih, potrebnih za njihovo doseganje. Eden od tovrstnih nikoli v celoti in sistematično izpeljanih premislekov je tudi vprašanje jezika visokega šolstva, ki ima tudi mednarodno razsežnost tako z zavezujočimi obvezami kot z usmeritvenimi dokumenti znotraj Evropske unije, Sveta Evrope, OECD, Združenih narodov ipd. Političnim in visokošolskim odločevalcem bo predstavljen predlog za dolgoročno uravnavanje jezikovne politike, ki ohranja in utrjuje položaj slovenščine kot jezik znanosti in visokega šolstva, upoštevajoč večjezičnost in internacionalizacijo kot dejstvi sodobne kakovostne univerze. Projekt je v teku in še nima zaključkov.
CRP V5-2306 - Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz: stanje, dejavniki tveganja in varovalni dejavniki - MIN
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Metka Kuhar
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz: stanje, dejavniki tveganja in varovalni dejavniki
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Metka Kuhar
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 30.09.2025
Nacionalni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Raziskava se osredotoča na analizo duševnega zdravja mladih v starosti od 16 do 24 let v Sloveniji. Usmerjena je v identifikacijo trenutnega stanja duševnega zdravja v ciljni skupini, vključno z prevalenco diagnosticiranih duševnih težav, samoporočanih duševnih težav in življenjskih stilov. Prav tako se osredotočamo na identifikacijo ključnih dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov, preučujemo rabo duševnozdravstvenih storitev ter virov pomoči. Izvajamo tudi retrospektivno analizo stresorjev in skrbi, povezanih s pandemijo COVID-19, in analiziramo vpliv aktualnih globalnih kriz na duševno zdravje mladih. Na podlagi ugotovitev bomo predstavili priporočila za preventivne in kurativne ukrepe.
Raziskovalni projekt predstavlja pomemben korak k boljšemu razumevanju in obravnavanju duševnega zdravja mladih v Sloveniji, posebej v luči globalnih kriz. S poudarkom na subjektivnih kazalnikih duševnega zdravja bo raziskava pomagala ustvariti bolj celovito sliko stanja duševnega zdravja med mladimi v Sloveniji. To predstavlja doprinos ne samo akademski skupnosti, temveč tudi političnim odločevalcem in strokovnjakom z relevantnih področij (npr. s področij duševnega zdravja, izobraževanja, socialnega dela idr.), saj bo omogočilo boljše načrtovanje in izvajanje ukrepov, prilagojenih potrebam mladih.
V projektu intenzivno sodelujemo z različnimi uporabniki znanja na več ravneh, s čimer želimo doseči boljše razumevanje in uporabo naših rezultatov, spodbujati širšo razpravo in ozaveščenost ter prispevati k razvoju politik in praks na področju duševnega zdravja mladih. Aktivno vključujemo tudi mlade.
CRP V5-2329 Digitalna zrelost mladih: družbene potrebe in neformalno izobraževanje mladih v digitalni dobi - MDP
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tanja Oblak Črnič
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
Analiza lastniških struktur v slovenskem gospodarstvu in potenciala za spodbujanja družbeno-odgovornega lastništva (ALSPDOL)
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 30.09.2025
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Raziskovalni projekt z namenom analize problema lastniškega nasledstva v gospodarskih družbah preučuje obstoječo demografijo lastnikov slovenskih podjetij v velikosti nad 5 zaposlenimi, izključujoč podjetja, ki so uvrščena na organiziranih trgih delniških papirjev in druge vrste podjetij, ki niso primerna za preučevanje izziva lastniškega nasledstva. Cilj je na reprezentativnem vzorcu podjetij v Sloveniji mapirati lastniško krajino oz. analizirati obstoječo lastniško strukturo. Pri tem nas bo zanimala starost obstoječih individualnih lastnikov in načrti oz. informiranost glede različnih možnosti lastniškega nasledstva (družinsko nasledstvo, prodaja konkurenci, notranji odkup, razpustitev ipd.). Podatke bomo pridobili v prvi fazi na podlagi ankete iz pridobljenega vzorca, v drugi fazi pa preko fokusiranih intervjujev / fokusnih skupin iz istega vzorca. Na ta način bomo s terena identificirali izzive in opredelili dejanske potrebe ter obseg problema v zvezi s prenosom lastništva v slovenskih podjetjih. Na analiziranem vzorcu bomo preverili korelacijo stanja obstoječe lastniške strukture s ključnimi parametri ter med lastništvom podjetja in uspešnostjo. S pomočjo ustrezne metodologije (ankete/fokusnih skupin/intervjujev) bomo identificirali obstoječe stanje notranjega lastništva v Sloveniji, pri čemer bomo opisali modele vključevanja zaposlenih v lastniško strukturo podjetja, ki so trenutno v rabi, relativno število zaposlenih vključenih v notranje lastništvo in razmerja distribucije lastništva med zaposlene. Preverili bomo pripravljenost obstoječih lastnikov ter zaposlenih, da vzpostavijo sheme notranjega lastništva ter identificirati stopnjo informiranosti obstoječih lastnikov o shemah notranjega lastništva in morebitne predsodke lastnikov in zaposlenih do prenosa lastništva na zaposlene. V zaključku bomo oblikovali priporočila glede družbeno odgovornih in trajnostnih modelov notranjega lastništva na osnovi opravljene analize in poznavanja opozoril s strani odgovornih mednarodnih in slovenskih institucij glede problema lastniškega nasledstva. Oblikovali bomo priporočila za regulacijo urejanja lastniškega nasledstva preko lastništva zaposlenih, za izgradnjo podpornega institucionalnega okolja in davčnih spodbud. Priporočila bodo oblikovana na podlagi mednarodne dobre prakse in raziskovalnih dosežkov ter razvoja modelov s področja lastništva zaposlenih v Sloveniji. Projektne izsledke bomo diseminirali preko različnih kanalov, rezultati pa bodo namenjeni predvsem politični javnosti kot izhodišče za implementacijo zakonodajnih rešitev na tem področju in gospodarski javnosti kot spodbuda za pravočasno načrtovanje nasledstva in ozaveščanje o notranjem odkupu kot možni izbiri.
CRP V5-2376 Skladnost politik za (trajnostni) razvoj - presoja učinkov slovenskih nacionalnih politik na države v razvoju in na trajnostni razvoj RS - ARIS
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Jana Arbeiter
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Skladnost politik za (trajnostni) razvoj – presoja učinkov slovenskih nacionalnih politik na države v razvoju in na trajnostni razvoj RS (PCDS SLO)
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Jana Arbeiter
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 30.09.2025
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Ciljni raziskovalni projekt se osredotoča na analizo uveljavljanja načela skladnosti politik za (trajnostni) razvoj v Sloveniji. Skladnost politik za razvoj je eden od pomembnejših postulatov mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki je vsebovan tako v Maastrichtski pogodbi o EU kot tudi v strateških slovenskih dokumentih na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. EU kot pomembna donatorica razvojne pomoči in oblikovalka načel za izboljšanje mednarodnega razvojnega sodelovanja je v svojih dokumentih visoko izpostavila nujnost zagotavljanja skladnosti politik za razvoj. Kot aktivna podpornica uveljavljanja Trajnostnih ciljev razvoja je EU v vse svoje politika vgradila tudi princip skladnosti le-teh s trajnostnim razvojem. Slovenija je že ob vstopu v EU in oblikovanju svoje prve strategije za mednarodno sodelovanje vgradila skladnost politik v svoj sistem razvojne pomoči. Z večjo skladnostjo politik se lahko zagotavlja večji vpliv razvojne politike- če se seveda ugotovi, da delujemo skladno na določenih sklopih, ki pozitivno prispevajo k položaju držav v razvoju. Spoštovanje principa skladnosti politik za trajnostni razvoj (PCSD) v kontekstu univerzalne Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 od držav članic OZN pričakuje, da bodo svoje notranje in zunanje (razvojne) politike oblikovale, izvajale in spremljal v skladu s tem principom. Slovenija mora vzpostaviti ustrezen sistem spremljanja skladnosti politik za (trajnostni) razvoj, ki bo zasledoval spremljanje oblikovanja različnih politik na način, da se zagotovi sinergije med njimi, še posebej s politiko na področju razvojnega sodelovanja, oziroma prepreči negativne posledice. Analiza obstoječega stanja in priprava ustreznih izhodišč za postavitev takega sistema sta v skladu z opredelitvami v razpisu ključna cilja predlaganega raziskovalnega projekta. Projekt se bo tako v prvi fazi osredotočil na celovit pregled izvajanja javnih politik z največjimi učinki na trajnostni razvoj in na države v razvoju za pet prioritetnih področij EU. Glede na dejstvo, da se pretežni del slovenske razvojne pomoči v skladu s sprejetimi strateškimi dokumenti usmerja na omejeno število vsebinskih in geografskih prioritet, smatramo, da se je v predlaganem projektu smiselno koncentrirati v drugi fazi prav na analizo spoštovanja skladnosti politik za (trajnostni) razvoj na teh področjih. Obe analizi bosta zagotovili dobro podlago za oblikovanje sistemskih rešitev, ki jih potrebuje naročnik in so predmet tretje in četrte faze projekta. Projekt se bo v prvi fazi osredotočil na celovit pregled izvajanja javnih politik z največjimi učinki na trajnostni razvoj in na države v razvoju za pet prioritetnih področij EU (trgovina in finance; podnebne spremembe; prehranska varnost; migracije; varnost in razvoj). Glede na dejstvo, da se pretežni del slovenske razvojne pomoči v skladu s sprejetimi strateškimi dokumenti usmerja na omejeno število vsebinskih in geografskih prioritet, smatramo, da se je v predlaganem projektu smiselno koncentrirati v drugi fazi prav na analizo spoštovanja skladnosti politik za (trajnostni) razvoj na teh področjih. Obe analizi bosta zagotovili dobro podlago za oblikovanje sistemskih rešitev, ki jih potrebuje naročnik in so predmet tretje in četrte faze projekta.Predvideni rezutati projekta:
Izdelava celovitega pregleda izvajanja javnih politik z največjimi učinki na trajnostni razvoj in na države v razvoju.
Opredeliti ključna področja z največjimi učinki javnih politik na trajnostni razvoj in na države v razvoju.
Oblikovati sistemske rešitve v zvezi z zmanjševanjem negativnih učinkov oziroma nekoherentnosti javnih politik iz prve točke.
Izdelati sistemsko rešitev v podporo vladi in deležnikom v zvezi z določanjem razvojnih usmeritev in politik na posameznem področju javnega interesa.
NOO SPOZNAJ, ODPRTA ZNANOST, CTK
Vodja projekta na FDV: mag. Irena Vipavc Brvar
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni projekt
DS NOO
NOO, SPOZNAJ; Odprta znanost
Vodja projekta na FDV: mag. Irena Vipavc Brvar
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni projekt
NOO VŽU
Ocenjevanje in modeliranje pristranskosti zaradi neodgovorov v verjetnostnih spletnih anketah
Vodja projekta na FDV: asist.dr. Gregor Čehovin
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 30.09.2026
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
OZADJE
Spletne ankete so postale prevladujoč način anketiranja, posebej v kombinaciji z neverjetnostnim vzorčenjem. Predlagani projekt pa obravnava akademske, vladne in druge družboslovne raziskave, ki se opirajo na verjetnostne vzorce s tradicionalnimi načini anketiranja (poštno, telefonsko, osebno terensko), ki prehajajo v spletne ankete verjetnostnih vzorcev (SAVV). V okviru skupne anketne napake so spletne ankete znane po ugodnih merskih lastnostih. Tudi nepokritje je vse manjša težava.
Neodgovori torej ostajajo osrednji problem za SAVV. Rekrutiranje anketirancev v SAVV poteka prek tradicionalnih načinov anketiranja, saj za
ankete splošne populacije, ki so osrednji predmet proučevanja predlaganega projekta, ni seznamov e-poštnih naslovov. Zaradi nižjih stroškov poteka rekrutiranje v SAVV predvsem po pošti (ali po e-pošti, če je mogoče), kar zmanjša stopnje odgovorov, pogosto celo pod 20 %. To je zelo nizko v primerjavi s tradicionalnimi anketami, kjer so 70- ali 80-% stopnje odgovorov predstavljale standard, ki je bil postopoma opuščen (brez večjih utemeljitev). Nizke stopnje odgovora povečujejo nevarnost pristranskosti zaradi neodgovora, kar pomeni, da se lahko ocene iz SAVV opazno razlikujejo od dejanskih vrednosti parametrov, kar ogroža kakovost empiričnih družboslovnih raziskav.
RAZISKOVALNI RAZKORAK
Predhodne evalvacije SAVV so se osredotočale na reprezentativnost kontrolnih spremenljivk (npr. R-indikator) ali mersko enakovrednost. Ni pa bilo sistematičnih evalvacij na ravni vprašanj, ki bi preučile pristranskost zaradi neodgovorov, ki se v SAVV lahko pri nekaterih temah pojavi (npr. revščina), pri drugih pa ne (npr. volitve). Danes nimamo celovitega vpogleda v moderatorje, povezane s to pristranskostjo.
CILJI
Osnovni cilj je razložiti in modelirati pristranskost zaradi neodgovorov v SAVV. Osrednje raziskovalno vprašanje je:
V katerih okoliščinah se – glede na vpliv pristranskosti zaradi neodgovorov – lahko uporablja SAVV namesto tradicionalnih anket?
Podcilji so:
(1) Analizirati in modelirati moderatorje pristranskosti zaradi neodgovorov v SAVV, zlasti stopnjo odgovorov, raziskovalno temo, značilnosti anketirancev ter metodološke posebnosti.
(2)Napovedati pristranskost zaradi neodgovorov v SAVV.
(3) Oceniti pristranskost zaradi neodgovorov v SAVV v kontekstu točnosti in stroškov.
METODA
Cilj (1) temelji na sistematičnem pregledu literature in sekundarni analizi podatkov. Pristranskost zaradi neodgovorov v SAVV bo obravnavana na ravni vprašanj za izbrane akademske in uradne ankete v Sloveniji ter za CRONOS v Evropski družboslovni raziskavi (ESS). Vzporedno z ESS 2025 bo izvedena ločena eksperimentalna anketa. Cilj (2) bo na osnovi naprednih statističnih metod ter metod odkrivanja znanja razvil napovedni model, ki bo integriran v prototipni modul odprtokodnega orodja za spletno anketiranje. Cilj (3) bo primerjal produkt stroškov in točnosti (ki združuje pristranskost in varianco).
VPLIV
Rezultati bodo zagotovili:
• celovito razlago pristranskosti zaradi neodgovorov v SAVV,
• smernice za odločanje glede primernosti SAVV za različne cilje v družboslovnih raziskavah,
• študijo izvedljivosti vzpostavitve samostojnega orodja, ki bi napovedovalo pristranskost v SAVV in s tem dopolnjevalo Survey Quality Predictor (SQP), ki napoveduje merske napake,
• prispevek k prehodu ESS 2025 na SAVV,
• pomoč pri implementaciji SAVV v uradnih in akademskih anketah v Sloveniji.
EKIPA
Vodja raziskave ima objave v vodilnih revijah in s tem izkazuje odličnost. Raziskovalna skupina je izvedla pionirske raziskave na področju spletnih anket, objavila visoko citirane članke, izdelala osrednjo monografijo o metodologiji spletnih anket ter razvila odprtokodno orodje za spletno anketiranje (1KA). Svetovalni odbor je sestavljen iz globalno vodilnih znanstvenikov na tem področju. Vse to obljublja uspeh ambicioznih ciljev projekta. Projekt je v teku in nima zaključkov.
TAP J6-50187 - Biti evropski in protikolonialen: utopični realizem jugoslovanskega neuvrščenega internacionalizma
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Boštjan Udovič
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Ocenjevanje in krepitev informacijskovarnostne kulture pri izvajalcih bistvenih storitev: Analiza organizacijskih dejavnikov v odpornosti na kibernetske grožnje
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Gregor Petrič
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 30.09.2026
Nacionalni projekt
Center za metodologijo in informatiko
Sodobna in vse bolj digitalizirana družba je neločljivo povezana z nenehno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), kar posameznike, organizacije in države posledično izpostavlja številnim kibernetskim grožnjam. Varnostna poročila kažejo na eksponentno povečanje kibernetskih napadov po vsem svetu, posledice tega pa so ogromne, celo uničujoče finančne, poslovne in druge izgube. Glede na ugotovite, da je velika večina kibernetskih napadov na organizacije posledica človeškega dejavnika – nepazljivosti zaposlenih, ne varne uporabe IKT –, je postalo jasno, da odpornosti proti kibernetskim grožnjam ni mogoče doseči zgolj s tehničnimi sredstvi. Družboslovne vidike informacijske varnosti moramo namreč obravnavati v neločljivi povezavi s tehničnimi orodji in informacijskovarnostnimi procesi. V zadnjih letih je koncept informacijskovarnostne kulture (IVK) začel pridobivati pozornost tako v akademskih krogih kot v industriji. IVK se nanaša na oblikovanje ustreznih prepričanj in vrednot o informacijski varnosti, ki usmerjajo zaposlene pri njihovi uporabi IKT, kot tudi vzpostavitev organizacijskega okolja, ki je odporno na kibernetske grožnje. Vendar pa je taka definicija za raziskovalne namene nekoliko ohlapna, saj ne vključuje pojasnjevalnih mehanizmov, ki bi povezovali socio-tehnične lastnosti organizacije z informacijskovarnostnim vedenjem (IVV) posameznika kot ključno odvisno spremenljivko. Koncept IVK je sicer pojmovan na zelo različne načine, pogosto pa ni podanih jasnih definicij, kar predstavlja problem vsebinske veljavnosti, nadalje pa se težave kažejo v merjenju tega pojava in pridobivanju zanesljivih rezultatov. Projekt temelji na predpostavki, da je močna IVK najboljši človeški "požarni zid", ki ga lahko organizacija zgradi za spopadanje s kibernetskimi grožnjami. Glavni namen projekta je oblikovati dopolnjen model IVK, na podlagi katerega bo mogoče oceniti odpornost proti kibernetskim grožnjam in podati priporočila za krepitev te odpornosti. Po prenovljeni direktivi EU o informacijski varnosti NIS 2 bodo morale organizacije, ki spadajo med izvajalce bistvenih (in pomembnih) storitev v Sloveniji (okrog 1000 subjektov), redno ocenjevati odpornost na kibernetske grožnje, zato bo merjenje in ocenjevanje IVK v teh organizacijah postalo nujno. Eden glavnih ciljev tega projekta je izvajalcem bistvenih storitev ponuditi orodje za ocenjevanje IVK in pripraviti smernice za krepitev IVK v tovrstnih organizacijah. Natančneje bo projekt zasledoval naslednje cilje: 1. Oblikovanje organizacijskega, socio-tehničnega modela IVK, ki bo združeval organizacijske dejavnike, tehnološke artefakte in informacijskovarnostno vedenje v enoten pojasnjevalni model; 2. Izgradnja metodološkega aparata za veljavno in zanesljivo merjenje IVK v organizacijah izvajalcev bistvenih storitev; 3. Ocena IVK pri izvajalcih bistvenih storitev v Sloveniji; 4. Izdelava priporočil za izboljšanje IVK pri izvajalcih bistvenih storitev, ki bodo tudi širše uporabne za ostale deležnike v gospodarstvu; 5. Diseminacija rezultatov in priporočil v znanstveni in strokovni literaturi. V projektu sodeluje interdisciplinarna skupina uveljavljenih in mednarodno prepoznanih raziskovalcev iz področja družboslovne informatike, informacijske varnosti, obramboslovja, komuniciranja ter metodologije in statistike. Projekt je razdeljen v šest medsebojno povezanih delovnih sklopov (DS), ki vključujejo jasne cilje teoretično utemeljenega raziskovanja in metodologije. DS1 – Razvoj teoretičnega okvirja: Namen tega delovnega sklopa je razviti celovit organizacijski socio-tehnični teoretični model informacijske varnosti, ki bo služil kot osnova za analize in napredovanje skozi celoten projekt. Teoretični model bo iterativno temeljil na povratnih informacijah empiričnega raziskovanja ter se bo razvijal od začetnega teoretičnega modela do končnega, empirično testiranega modela. Delovne naloge: T1. Pregled literature o konceptualizacijah in merjenju IVK (M2–M5): Izveden bo podroben pregled ključnih organizacijskih faktorjev IVK in IVV. T2. Oblikovanje začetnega teoretičnega modela (M3–M7): Na podlagi pregleda literature in kvalitativne raziskave bo vzpostavljen začetni teoretični model informacijske varnosti. T3. Oblikovanje situacijsko-specifičnega pojasnjevalnega modela IVK (M13–M18): Na podlagi izsledkov kvalitativne raziskave in začetnega modela bo vzpostavljen revidiran in razširjen organizacijski, socio-tehnični model informacijske varnosti, ki bo osnova za glavno kvantitativno empirično študijo. T4. Končni, empirično testiran model (M28): Vzpostavljen končni model IVV, ki bo služil kot vstopna točka za oblikovanje smernic za izboljšanje IVK. Specifični cilji: - Izvesti kritičen primerjalni pregled literature o konceptu IVK in IVV ter njihovem medsebojnem odnosu; - Identificirati organizacijske, socio-tehnične pojasnjevalne dejavnike IVV na individualni in organizacijski ravni. - Razviti dopolnjen teoretični model IVK. DS2 – Kvalitativna raziskava: Glavni cilj tega delovnega sklopa je pridobiti situacijsko-specifični vpogled v družboslovne vidike informacijske varnosti pri izvajalcih bistvenih storitev, identificirati relevantne procese, ki jih trenutna literatura ne obravnava, ter oceniti stališča in potrebe deležnikov v zvezi z NIS2. Poleg tega bodo intervjuji služili za napredovanje odnosa z izvajalci bistvenih storitev za bolj učinkovito uresničevanje smernic, razvitih v okviru WP4. Za dosego tega cilja bomo izvedli poglobljene, pol-strukturirane intervjuje z odgovornimi osebami za informacijsko (korporativno) varnost v organizacijah ponudnikov bistvenih storitev v Sloveniji. Delovne naloge: T1. Identifikacija ponudnikov bistvenih storitev v skladu z NIS2 in zbiranje kontaktov (M4–M7): Identifikacija in zbiranje kontaktov vseh ponudnikov bistvenih storitev v skladu z novo direktivo NIS2 (približno 1000). Vsem identificiranim organizacijam bo poslano vabilo in obrazec za sodelovanje. Rekrutirati želimo vsaj eno odgovorno osebo za informacijsko (korporativno) varnost v organizacijah ponudnikov bistvenih storitev v vsakem sektorju (11) v skladu z direktivo NIS2. T2. Protokol, rekrutacija (M4–M7): T3. Izvedba poglobljenih intervjujev (M10–M12): Vsi poglobljeni intervjuji bodo izvedeni osebno, z dovoljenjem (obveščenim soglasjem) sodelujočih ter zvočno posneto. Z namenom povečevanja veljavnosti kvalitativnih odgovorov bo izvajalec intervjujev (raziskovalec) zagotovil jasno razumevanje narave študije za udeležence. Skupaj bo izvedenih približno 10–15 poglobljenih, pol-strukturiranih intervjujev odgovornimi osebami za informacijsko (korporativno) varnost v organizacijah izvajalcev bistvenih storitev. Udeleženci intervjujev bodo ob tem naprošeni za nadaljnje sodelovanje v kvantitativni raziskavi. T3. Tematska analiza (M12–M13): Vsi zvočno posneti intervjuji bodo prepisani v transkripte s pripadajočimi terenskimi zapisniki in bodo uvoženi v program za analizo kvalitativnih podatkov. Uporabljeni bodo psevdonimi za zagotavljanje anonimnosti in zaupnosti podatkov sodelujočih organizacij. Podatki bodo predvidoma analizirani z induktivno tematsko analizo. T4. Implementacija ugotovitev kvalitativne raziskave (M14–M15): Rezultati analize kvalitativnih podatkov bodo uporabljeni za nadaljnji razvoj in nadgradnjo začetnega teoretičnega modela (DS1) ter kot osnova za razvoj in optimizacijo procesa operacionalizacije orodij za merjenje IVK (DS3). Specifični cilji: - Pridobiti situacijsko-specifičen vpogled v družboslovne vidike informacijske varnosti pri izvajalcih bistvenih storitev; - Ustrezno analizirati zbrane kvalitativne podatke; - Pripomoči k nadgradnji začetnega teoretičnega modela; - Zagotoviti natančnejši vpogled za proces operacionalizacije merskih inštrumentov v DS3. DS3 – Kvantitativna raziskava: Kvantitativna raziskava je sestavljena iz dveh točk zbiranja podatkov. Prva točka bo namenjena pridobivanju začetnega vpogleda v stanje IVK pri izvajalcih bistvenih storitev, preizkusu začetnega teoretičnega modela ter identifikaciji morebitnih metodoloških težav za drugo, glavno točko zbiranja podatkov. V drugi točki podatki bo izvedena spletna anketa na enaki populaciji izvajalcev bistvenih storitev z namenom testiranja prenovljenega teoretičnega modela z visoko statistično močjo, kar nam bo omogočilo dokončanje teoretičnega modela in razvoj zanesljivih smernic za izboljšanje IVK. Delovne naloge: T1. Začetne operacionalne definicije konstruktov in zasnova merskega inštrumenta (M3–M7): Za prvo (začetno) spletno anketo na izvajalcih bistvenih storitev bodo na podlagi pregleda literature identificirane obstoječe lestvice za merjenje IVK in IVV v organizacijskem kontekstu, ki bodo prilagojene nacionalnemu in situacijsko-specifičnemu okolju izvajalcev bistvenih storitev. T2. Izvedba prve (začetne) spletne ankete (M11–M12): Preko pridobljenih kontaktov izvajalcev bistvenih storitev v Sloveniji (glej DS2, T1) bomo izvedli začetno spletno anketo med odgovornimi osebami za informacijsko (korporativno) varnost v organizacijah (vsaj n = 30) ter zaposlenimi (vsaj n = 300) izvajalcev bistvenih storitev z namenom ocene trenutnega stanja glede družboslovnih vidikov informacijske varnosti v skladu z novo direktivo NIS2. T3. Analiza prve (začetne) ankete (M12–M13) in ocena stanja IVK (M13): V tej fazi bodo predstavljene ugotovitve o trenutnem stanju IVK med izvajalci bistvenih storitev. Poročilo o začetni oceni bo podalo nekaj praktičnih smernic za organizacije v skladu z novo direktivo NIS2. T4. Oblikovanje merskih inštrumentov in vprašalnika za glavno raziskavo (M15–M22): Glavni cilj glavne spletne ankete bo testiranje prenovljenega teoretičnega modela informacijske varnosti. Lestvice za obstoječe koncepte bodo prilagojene nacionalnemu in organizacijskemu kontekstu, medtem ko bo pri novih konceptih izveden standarden in strog postopek razvoja merskih inštrumentov, ki bo vključeval ekspertno oceno, oceno vsebinske veljavnosti in pilotno testiranje. T5. Izvedba glavne raziskave za testiranje pojasnjevalnega modela IVK (M24): Zbiranje podatkov za glavno raziskavo bo izvedeno v organizacijah izvajalcev bistvenih storitev v Sloveniji (v skladu z novo direktivo NIS2). Uporabljeno bo neverjetnostno vzorčenje. Vzorčni okvir vključuje nabor vseh izvajalcev bistvenih storitev oz. njihovih zaposlenih. Uporabljene bodo različne tehnike za povečanje stopnje odzivnosti s ciljem doseči vsaj 30% stopnjo odziva med organizacijami in 15% stopnjo odziva znotraj organizacij. T6. Analiza glavne raziskave (M25–M27): Namen te naloge je pripraviti zbrane podatke ankete za analizo in izvesti dvostopenjsko analizo. Za analizo manjkajočih vrednosti in možnih dopolnitev bodo izvedeni ustrezni metodološki pristopi. Predvideno bo izveden pristop dvonivojskega modeliranja strukturnega modela s preučevanjem dejavnikov na individualni in organizacijski ravni z namenom ugotavljanja poglobljene ocene stanja IVK pri izvajalcih bistvenih storitev v Sloveniji. Specifični cilji: - Empirično testirati začetni in prenovljeni teoretični model ter oceniti stanje IVK pri izvajalcih bistvenih storitev. DS4 – Smernice za izboljšanje informacijskovarnostne kulture: Namen tega delovnega sklopa je vzpostaviti praktične smernice za izboljšanje IVK, predvsem med izvajalci bistvenih storitev v Sloveniji, posredno pa tudi za druge organizacije v poslovnem ali javnem sektorju. Smernice bodo temeljile na testiranju prenovljenega teoretičnega modela in bodo naslavljale vprašanje, kako lahko organizacije in njihovo vodstvo, skupaj z odgovornimi osebami za informacijsko (korporativno) varnost upravljajo z organizacijskimi dejavniki za izboljšanje odpornosti proti kibernetskim grožnjam. Delovne naloge: T1. Pregled obstoječih pristopov za izboljšanje IVK v organizacijah (M3–M7): Ta naloga je namenjena pregledu obstoječih predlogov, smernic, navodil in dobrih praks za izboljšanje IVK v slovenski in tuji strokovni ter znanstveni literaturi. T2. Začetni predlog smernic (M6–M12): Na podlagi pregleda obstoječih pristopov za izboljšanje IVK ter rezultatov kvalitativne ter prve kvantitativne raziskave bomo oblikovali začetni nabor praktičnih smernic za organizacije. To bo predvsem služilo kot priprava za izvajalce bistvenih storitev v Sloveniji pri sprejemanju nove direktive NIS2 v svoje poslovanje. T3. Dopolnitev smernic s situacijsko-specifičnim kontekstom (M29–M35): Na podlagi empiričnega testiranja dopolnjenega teoretičnega pojasnjevalnega modela in začetnega nabora smernic bomo razvili situacijsko-specifične smernice za izboljšanje IVV. Poudarek bo predvsem na izboljšanju pomembnih vrzeli, ugotovljenih pri oceni stanja IVK pri izvajalcih bistvenih v Sloveniji. Specifični cilji: - Vzpostaviti praktične smernice za izboljšanje IVK, namenjene izvajalcem bistvenih storitev v Sloveniji. DS5 – Diseminacija: Namen tega delovnega sklopa je širitev znanstvenih ugotovitev in rezultatov, pridobljenih med različnimi fazami tega raziskovalnega projekta. Intenzivno širjenje naših ugotovitev bo prispevalo k pridobivanju in deljenju novega znanja, vpogledov ter razumevanja koncepta IVK, s čimer se povezujejo znanstveni in praktični pristopi na področju vedenjske informacijske varnosti. Delovne naloge: T1. Oblikovanje in redno posodabljanje spletne strani projekta (M1–M36): Ob začetku projekta bo vzpostavljena spletno stran, namenjena predstavitvi dejavnosti in rezultatov projekta nacionalni in mednarodni znanstveni skupnosti ter industriji in splošni javnosti. Spletna stran vključuje kratek opis projekta, osnovne informacije o financiranju, dejavnostih projekta in raziskovalnih rezultatih, vključno z informacijami, kdaj bodo ti predvidoma na voljo v posameznih fazah raziskovalnega projekta. Spletna stran bo objavljena v slovenščini in angleščini. Poleg tega bo spletna stran občasno deljena na različnih kanalih različnih spletnih družbenih omrežij. T2. Diseminacija in uporabnost rezultatov projekta (M1–M36): Teoretični in empirični rezultati projekta bodo diseminirani preko objavljenih znanstvenih ali strokovnih člankov ter s prispevki na mednarodnih in nacionalnih znanstvenih konferencah, sestankih, kongresih ali simpozijih. T3. Diseminacija rezultatov projekta v industriji, zakonodaji in širši javnosti (opcijsko): Izven znanstvene skupnosti bodo praktični rezultati projekta predstavljeni na javnem dogodku, namenjenemu predvsem industriji, pa tudi širši javnosti. Dogodek bo vključeval več dejavnosti, osredotočenih na predstavitev oblikovanih smernic za krepitev IVK v organizacijah. Specifični cilji: - Doseči največjo možno razširjenost in uporabo znanstvenih in praktičnih rezultatov projekta; - Objaviti teoretične in empirične rezultate v mednarodnih znanstvenih revijah; - Predstaviti rezultate na mednarodnih in nacionalnih znanstvenih konferencah, sestankih, kongresih ali simpozijih; - Ustvariti in redno vzdrževati uradno spletno stran projekta. DS6 – Upravljanje projekta: Skupno vodenje projekta, vključno z administrativnim in znanstvenim vodenjem, bo zagotovilo uspešno uresničevanje vseh dejavnosti projekta v delovnem programu. Delovne naloge: T1. Spremljanje vseh aktivnosti projekta (M1–M36): Vodenje projekta bo vključevalo spremljanje izvajanja vseh upravnih nalog, izvajanje vseh projektivnih aktivnosti v skladu z določenimi cilji, komunikacijo s sofinancerji in drugimi partnerji, zagotavljanje kakovosti aktivnosti projekta, rezultatov, spoštovanje vseh rokov delovnih nalog, časovnih razporedov in ključnih točk projekta ter pripravo (letnih) rednih poročil. Projektno vodenje bo tudi zagotavljalo učinkovito reševanje izzivov in ustrezno obravnavo vseh raziskovalnih produktov. T2. Koordinacija delovnih nalog (M1–M36): Skupina za projektno vodenje bo odgovorna za koordinacijo raziskovalnih dejavnosti in zagotavljanje učinkovitega prenosa raziskovalnih ugotovitev med posameznimi deli raziskovanja. Prav tako bodo zagotavljali redno komunikacijo o dejavnostih in napredku, kot tudi usklajevanje s sofinancerji. Skupina za vodenje projekta bo vključevala vodjo projekta ter enega ali dva mlajša raziskovalca. Specifični cilji: - Koordinacija raziskovalne skupine in raziskovalnih dejavnosti; - Redna komunikacija s sofinancerjem; - Spremljanje izvajanja projektivnih aktivnosti v skladu z določenimi cilji; - Spremljanje kakovosti projektivnih aktivnosti, izdelkov in rezultatov; - Spremljanje in izvajanje upravnih nalog; - Spremljanje proračuna in poročanje; - Spremljanje učinkovitega prenosa ugotovitev med posameznimi raziskovalnimi fazami; - Organizacija sestankov za raziskovalno skupino in morebitno reševanje težav.
Mlada raziskovalka Alja Pehar
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tanja Kamin
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
Mlada raziskovalka Laura Mrčela
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Hajdeja Iglič
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni projekt
Raziskovalni center za strategijo in upravljanje
Mlada raziskovalka Neja Berger
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Aleksander Sašo Slaček Brlek
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
Mladi raziskovalec Fabio Ashtar Telarico
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleš Žiberna
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni projekt
Center za metodologijo in informatiko
IP Spletno usposabljanje za ravnanje z odprtimi (FAIR) raziskovalnimi podatki za potrebe JRO
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni program
Arhiv družboslovnih podatkov
Podpora delu RDA vozlišče Slovenija
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni program
Arhiv družboslovnih podatkov
MILEAGE: Mentorship development for quality practices in higher education
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.09.2023 - 01.09.2023
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
RSF s.E.2.1 v okviru EUTOPIA MORE
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.09.2023 - 01.09.2023
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
N6-0302-Spominjanje začetkov digitalizacije: kulturološki in medijskoarheološki vidiki tehnotopizma, tehnopesimizma in tehnonostalgije
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Natalija Majsova
Trajanje projekta: 01.08.2023 - 01.08.2023
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
NOO VŽU, Vseživljenjsko učenje, trajnostni razvoj in dolgoživa družba
Vodja projekta na FDV: asist.dr. Otto Gerdina
Trajanje projekta: 01.08.2023 - 01.08.2023
Nacionalni projekt
DS NOO
Fostering capacity building for civic resilience and participation: Dialogic communication ethics and accountability (DIACOMET)
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Marko Milosavljević
Zunanji vodja: VYTAUTO DIDZIOJO UNIVERSITETAS, LITVA
Trajanje projekta: 01.06.2023 - 31.05.2026
Mednarodni projekt
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
Digitalno komuniciranje, ki je razširilo in spremenilo načine komuniciranja med ljudmi, širi tudi konflikte, polarizacijo, sovražni govor in dezinformacije. Problem je, da pobudniki destruktivne komunikacije pogosto niso zavezani poklicnim ali etičnim pravilom ter spodbujeni k razširjanju resničnih in verodostojnih informacij. Obstoječi evropski okvir javnega komuniciranja državljanom že onemogoča, da bi vplivali na medijske institucije in akterje. Namen projekta DIACOMET je tako spodbujati etično in odgovorno komuniciranje ter krepiti državljansko odgovornost in zmožnosti državljanske odpornosti proti dezinformacijam. Projekt bo oblikoval novo konceptualizacijo etike dialoškega komuniciranja, ki bo zagotovila okvir za vključujoč model mehanizma državljanske odgovornosti, ki združuje tako odgovornost medijev kot odgovornost posameznih državljanov, ki jo bo zavezoval državljanski kodeks dobrega komunikacijskega ravnanja.
TrueDem - Zaupanje v demokracijo in evropske institucije
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Alenka Krašovec
Trajanje projekta: 01.01.2023 - 31.12.2025
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Politično zaupanje že dolgo veljala za pomemben element podpore političnemu sistemu in je dejavnik stabilnosti le tega. Povezujemo ga s številnimi pozitivnimi izidi v predstavniških demokracijah. Politično zaupanje spodbuja zanimanje in angažiranost državljanov v politiki, povišuje udeležbo na volitvah ter posledično prispeva k pogostejšemu upoštevanju zakonov. Pogosto se enači s podporo sistemu in je zato povezano z učinkovitim delovanjem in stabilnostjo političnega sistema. V okviru raziskovalnega načrta projekta TrueDem bomo tako spremljali strukturne (dolgoročne) dejavnike političnega zaupanja ter hkrati predlagali strategije, ki jih lahko različni akterji in institucije uporabijo za krepitev podpore in zaupanja v institucije.
V projektu sledimo dvema ciljema. Prvi cilj je pripraviti pregled podatkov o presoji zaupanja v različnih evropskih državah. Drugi cilj pa je razviti celovit in pregleden nabor kratkoročnih in dolgoročnih političnih ukrepov, vključno s priporočili in metodologijami za krepitev zaupanja v politične institucije, spodbujanje transparentnosti in vključevanja v predstavniške sisteme v Evropi. Medtem ko je zaskrbljenost zaradi krize oziroma nazadovanja demokracije vse večja, bomo z raziskovalnim delom omogočili inovativen teoretičen pogled na vire podpore političnemu sistemu in strategije za graditev zaupanja v javno sfero. Projekt obravnava različne dejavnike "pozitivno visokega zaupanja v demokracijo" in "negativno visokega zaupanja v avtokracijo".
Projekt bo omogočil razvoj nove paradigme zaupanja in krepitve zaupanja v politične sisteme ter spodbudil razvoj novih spoznanj o večplastnosti izvora političnega zaupanja in naravi zaupanja. V projektu sodelujejo partnerji iz Avstrije, Češke, Francije, Nemčije, Grčije, Italije, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Švedske in Ukrajine.
Higher Education resilience in refugee crises: forging social inclusion though capacity building, civic engagement and skills recognition
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Simona Zavratnik
Trajanje projekta: 01.12.2022 - 01.12.2022
Mednarodni projekt
Center za prostorsko sociologijo
BLOCKCHAINED: Blockchained Youth Work (Erasmus+ Action Type KA220-YOU - Cooperation partnerships in youth)
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.12.2022 - 01.12.2022
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Eurograduate v Sloveniji (Erasmus+)
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.11.2022 - 01.11.2022
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
Mladi raziskovalec Domen Žalac
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Marjan Hočevar
Trajanje projekta: 01.11.2022 - 01.11.2022
Nacionalni projekt
Center za prostorsko sociologijo
BuildEU/ Do močnejše Evrope s poučevanjem in izobraževanjem
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Meta Novak
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2025
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Jean Monnet modul BuildEU je namenjen študentom prvega letnika magistrskega študija politologije in evropskih študij s ciljem zgraditi močnejšo Evropo s poučevanjem in izobraževanjem. V okviru projekta bomo študente opremili z veščinami za aktivno in strokovno sodelovanje v procesu oblikovanja politik EU. Na ta način bodo lahko prispevali k participativni demokraciji EU.
BuildEU želi doseči naslednje cilje:
• Zagotavljati odličnost pri poučevanju evropskih študij s ciljem usposabljanja bodočih akterjev oblikovanja EU politik z namenom
krepitve vloge Evrope.
• Povezati študente iz Slovenije s študenti iz drugih držav članic EU z namenom izgradnje občutka skupnosti evropskih študentov.
• Ponuditi praktično znanje študentom preko spodbujanja dialoga med akademskim svetom in akterji civilne družbe.
• Deliti najnovejše znanstvene rezultate uglednih strokovnjakov z namenom spodbujanja odličnosti pri poučevanju in raziskovanju na
področju evropskih študij.
• Odpreti evropskih študij javnosti s postavitvijo študentskega bloga z namenom doseganja širše javnosti in širjenja znanja o EU.
Aktivnosti Jean Monnet modula BuildEU se bodo izvajale v okviru predmeta Primerjalna politika interesnih skupin, ki pokriva vlogo participativne demokracije v EU, ključne teorije o razvoju interesnih skupin; pristope primerjalnega raziskovanja interesnih skupin skozi čas in med državami EU; strategije interesnih skupin v različnih kontekstih (lokalnih, nacionalnih, evropskih).
Organiziranih bo več dogodkov, kot so: letno gostujoče predavanje uglednih raziskovalcev interesnih skupin, letni obisk praktikov (oba dogodka bosta odprta za vse študente) ter igre vlog in simulacijske vaje na izbrane teme z lokalnimi in drugimi evropskimi študenti. V okviru Jean Monnet modula BuildEU bodo pripravil rezultate za različne ciljne skupine, kot so: spletno mesto projekta, Facebook stran, letak, blog za študente, študijsko gradivo o vlogi interesnih skupinah pri oblikovanju EU politik in akademski članek, ki obravnava izkušnje pri poučevanju interesnih skupin za akademsko skupnost.
Medijska krajina v Sloveniji med pluralizacijo in homogenizacijo
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Igor Vobič
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2025
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
Sledeč Van Cuilenbergovemu modelu “verige normativne raznolikosti” projekt opredeljuje družbeno raznolikost in demokracijo kot osrednji točki normativne skrbi za medijsko raznolikost, ki odraža družbeno raznolikost (kot »različnost informacij in mnenj«) in vzdržuje demokracijo. Vendar pa ne gre samo za to, da se družbena raznolikost odraža v medijih. Družbena raznolikost pomeni pluralnost različnih družbenih interesov in akterjev, ki vplivajo na medije; prav ti akterji – kot so lastniki in nadzorniki medijev, poklicne skupine, nevladne organizacije, politične stranke, občinstvo in mnogi drugi – bodo v središču naše raziskave.
Cilji predlaganega projekta so:
1. analizirati ključne razsežnosti in vzorce raznovrstnosti v produkciji, distribuciji in konsumpciji medijskih vsebin na izbranem vzorcu slovenskih medijev in njihovih uporabnikov;
2. oceniti, v kolikšni meri tradicionalni in novi mediji, predvsem pa RTV Slovenija kot osrednji javni medij, izpolnjujejo osnovno demokratično zahtevo, da se različnim skupinam državljanov zagotovi forum javnega diskurza (to še posebej velja za tiste skupine, ki so bile zgodovinsko marginalizirane), ter razvijajo nove pristope k demokratizaciji komuniciranja, medijev in javne sfere;
3. ugotoviti, katere od obstoječih medijskih struktur in tehnologij ovirajo demokratične prakse in katere lahko najbolje omogočijo enakopravno sodelovanje vseh državljanov v javnem življenju; katere politike, regulativne okvire in strategije ter zakonodajne pobude bi bilo najbolje sprejeti za ohranitev in spodbujanje pluralnosti medijev, raznolikosti virov informacij in kulturne raznolikosti ter za povečanje sodelovanja državljanov v medijih in javni sferi;
4. raziskati značilnosti in stopnjo medijske pismenosti v različnih družbenih, zlasti tudi starostnih skupinah, s poudarkom na razvoju kompetenc, ki so potrebne za prepoznavanje dezinformacij in lažnih novic.
Delo v projektu je organizirano v treh delovnih svežnjih. Prvi delovni sveženj proučuje razlike v poročanju medijev, ki soustvarjajo slovensko medijsko krajino, in odgovarja na vprašanje, v kolikšni meri so vsebine slovenskih medijev homogen(iziran)e in v kolikšni plural(izira)ne. Tega se loteva z ugotavljanjem obsega in vzorcev, ki ga namenjajo obravnavi različnih javnih tem in dogodkov, ter prostora, ki ga namenjajo različnim družbenim akterjem. namen drugega delovnega svežnja je ugotoviti, katere od obstoječih medijskih struktur in praks krepijo ali ovirajo demokratične potenciale pluralizma ter katere politike, regulativne okvire in strategije ter zakonodajne pobude bi bilo mogoče sprejeti za ohranjanje in spodbujanje pluralizma medijev, raznolikosti virov informacij in kulturne raznolikosti ter večjo udeležbo državljanov v medijih in javni sferi. V ta namen proučujemo strukturne spremembe družbenega komuniciranja z vidika medijem notranjih in medijem zunanjih deležnikov na področju medijske zakonodaje z uporabo metod poglobljenih intervjujev in analize dokumentov. Namen tretjega delovnega svežnja je raziskati, kakšne so značilnosti in stopnja medijske pismenosti različnih generacij slovenskih medijskih uporabnikov, ter kako ustrezno dopolniti vladovanje (preplet institucionalnih in nevladnih iniciativ) na tem področju.
CRP V5-2297 Medijska krajina v Sloveniji med pluralizacijo in homogenizacijo MK del
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Igor Vobič
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
EU Reclaiming liberal Democracy in Europe
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Faris Kočan
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Mednarodni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Digitalna preobrazba zdravstva in socialnega varstva: Sprejemanje in poznavanje tehnologij med pomembnimi profili prihodnosti
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Simona Hvalič Touzery
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2025
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Področje zdravstva in socialnega varstva prehaja skozi pomembne spremembe, ki jih prinaša digitalna preobrazba. Uporaba nabora novih tehnologij, pod skupnim imenom "Welfare Technology" (WT), postaja nuja za delavce v zdravstvu in socialnem varstvu (DZSV), pri čemer je njihovo dojemanje in sprejemanje WT odvisno predvsem od znanj in usposabljanj, ki so jim na voljo. Študije kažejo, da formalni izobraževalni programi študentom ne dajo nujno dovolj veščin in znanj o WT, ki jih ti kasneje potrebujejo pri svojem delu. V prihodnjih letih bo pomanjkanje ustrezno usposobljenih DZSV v Sloveniji še bolj izpostavljeno v luči nedavno sprejetega Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDO), ki vključuje tudi uvajanje WT. Vse več znanstvenih dognanj kaže, da lahko priporočilo s strani DZSV bolnike in prejemnike oskrbe spodbudi k uporabi WT. Kot pomembni motivatorji za uporabo, lahko DZSV znatno prispevajo k (ne)uspešnosti uvajanja novih tehnološko-podprtih storitev. Kljub temu pa obstaja le malo študij, ki bi empirično preučevale njihovo sprejemanje WT.
Glavni cilj projekta je sociološka obravnava kompleksnih vprašanj, povezanih s sprejemanjem WT (tj. teleoskrbe, telezdravja in socialne robotike) med DZSV in bodočimi DZSV. Na osnovi obstoječih modelov sprejemanja tehnologije in z uporabo raziskave mešanih metod in triangulacije, bo(do) v projektu:
• razvit socio-tehnični okvir sprejemanja WT, ki bo empirično preverjen.
• raziskana vrzel v znanju o WT in potrebe po novih znanjih s področja WT na ravni formalnega univerzitetnega izobraževanja med DZSV in študenti – bodočimi DZSV.
• pregledani obstoječi merski instrumenti za merjenje stališč do sprejemanja ter tehnoloških in kontekstualnih dejavnikov, ki vplivajo na sprejemanje WT med DZSV (medicinske sestre, socialni delavci in socialni gerontologi) in bodočimi DZSV (študenti zdravstvene nege, socialnega dela in socialne gerontologije). Razvit bo merski instrument, ki bo uporabljen v nacionalni anketni raziskavi.
• z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih podatkov preverjeni odnosi med izmerjenimi spremenljivkami.
• empirično preverjena veljavnost konceptualnega modela sprejemanja WT. Oblikovane bodo smernice za (1) uvajanje WT v dolgotrajno oskrbo (DO) in (2) uvajanje vsebin o WT v univerzitetne študijske programe.
Projekt obravnava teme, ki so izjemno pomembne za družbene vede in naslavljajo nacionalne in globalne družbene izzive v okviru cilja SG3 – zdravje in dobro počutje, ki je eden od ciljev trajnostnega razvoja znotraj Agende 2030, ki jo je pripravila Organizacija združenih narodov. Posebej se projekt osredotoča na področje DO, na katerem se Slovenija sooča z mnogimi izzivi, ki ostajajo nerešeni že desetletja. Projekt bo (1) zapolnil konceptualne vrzeli in vrzeli v znanju, (2) spodbudil slovenske zakonodajalce in izvajalce ZDO k uporabi empiričnih spoznanj v praksi in (3) motiviral visokošolske ustanove, ki izobražujejo bodoče DZSV, k zapolnitvi vrzeli v vsebinah o WT. Projekt vključuje tudi preučevanje doslej slabo raziskane skupine WT – socialno robotiko.
Projektna skupina ima bogate izkušnje iz sodelovanja v projektih s področja DO, neformalne oskrbe, zdravstva, teleoskrbe in telezdravja ter
kvalitativnih in kvantitativnih metod. Poleg tega projektni partner, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, slovi po raziskovalni odličnosti in razvojnih dosežkih, ki pomembno prispevajo k razvoju in napredku zdravstvene nege. Kakovost projekta bo temeljila tudi na dolgoletnem sodelovanju projektne skupine s ključnimi deležniki na področju DO v Sloveniji in na sodelovanju s priznanimi tujimi strokovnjaki, ki so tudi člani znanstvenega posvetovalnega odbora projekta: University of Jyvaskyla, INRCA, Vilans, TU Wien, Robert Gordon University. Projekt podpira tudi generalna direktorica NET4Age-Friendly, mreže raziskovalcev iz 44 držav, ki v projektu vidi pomembno pridobitev za mrežo.
Sindikati in trajnostni prehod: pričakovanja in paradoksi (S-TP)
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Urška Golob Podnar
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2025
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Raziskave kažejo, da so lahko sindikati tako sila sprememb kot tudi kontinuitete v trajnostnem prehodu, saj lahko, na eni strani, proaktivno sprejmejo prehod, lahko pa, na drugi, igrajo tudi vlogo neaktivnih podpornikov ali nasprotujejo regulaciji ter v skrajnih primerih celo zanikajo znanstveni konsenz, ki poudarja problematičnost podnebnih sprememb.
Kljub temu, da so sindikati pomemben deležnik v trajnostnem razvoju, je njihova vloga pri tem teoretično in empirično premalo preučena.
Namen projekta je raziskati, kako se sindikati v Sloveniji ukvarjajo s trajnostnim prehodom, s kakšnimi napetostmi in izzivi se soočajo ter kako poskušajo rešiti zaznane napetosti, ki izhajajo iz konfliktov med ustvarjanjem delovnih mest in varstvom okolja ter pričakovanji delavcev. Poleg tega bo projekt ocenil tudi vidike delavcev o vlogi in delovanju sindikatov pri obravnavi SCP in okoljskih vprašanj. V podporo temu projekt obravnava štiri glavne cilje:
Cilj 1: Umestiti (nacionalne) sindikate kot akterje v raziskavah trajnostnih prehodov, identificirati napetosti in izzive sindikatov v kontekstu teh prehodov in raziskati načine, kako jih je mogoče rešiti.
Cilj 2: Predstaviti položaj držav članic EU v smislu podobnosti in razlik v vključenosti sindikatov v politike trajnosti/podnebnih sprememb na visoki ravni analize.
Cilj 3: Raziskati položaj in delovanje sindikatov v kontekstu trajnostnih prehodov; stališča njihovih uradnikov, strategije, zaznane napetosti in odzivi na izzive, povezane z vprašanji SCP/trajnostjo.
Cilj 4: Analizirati nomološko mrežo (tj. opazne manifestacije) na individualni/mikro ravni s poudarkom na (1) predstavitvah članov sindikatov o pozicioniranju in delovanju sindikatov v kontekstu trajnostnih prehodov, (2) pričakovanjih in (3) lastnem stališču do pomembnih vprašanj trajnosti.
KAKO DIGITALIZACIJA INTERNEGA KOMUNICIRANJA VPLIVA NA ZAVZETOST ZAPOSLENIH IN POSLEDIČNO NA NJIHOVO ZAZNAVANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Dejan Verčič
Zunanji vodja: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2025
Nacionalni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
Formalne organizacije so verjetno osrednje institucije sodobne družbe. Z njimi in skozi njih obstajamo, saj organizirajo in strukturirajo naše življenje, od začetka pa vse konca. Nove tehnologije so ustvarile drugačne izzive za vse vrste organizacij, na katere digitalizacija pomembno in povsod vpliva. Na eni strani smo priča napredku in povečanju zadovoljstva z življenjem, na drugi strani pa se soočamo z disrupcijami in možnimi tveganji. Nujno je proučiti to spreminjajočo se naravo dela, da bi izvedeli več o posledicah tehnološke preobrazbe in s tem zmanjšali morebitne grožnje. Nove tehnologije imajo nove učinke na družbo in človeške odnose, zato sposobnost ljudi za uporabo novih tehnologij vpliva na njihovo videnje tehnologij kot utopičnih ali distopičnih (Spitzberg, 2006). To je v skladu z Digitalnim kompasom Evropske komisije in ambicijami za naslednjih 10 let, kjer se trije od štirih stebrov ujemajo z našo prijavo projekta – in sicer: digitalno usposobljeni državljani in strokovnjaki; digitalna preobrazba podjetij; in digitalizacija javnih storitev. Ko se osredotočamo na organizacije kot udeleženke v procesu digitalizacije, je pomembno razumeti, kako zaposleni dojemajo vse te spremembe in če ter kako slednje vplivajo na različne vidike njihovega dela, njihov odnos do dela in zaznane učinke na zadovoljstvo z nijhovim življenjem.
Brez komuniciranja ni organizacij. To do neke mere odraža retorični/hermenevtični pristop k komuniciranju, kjer so organizacije simbolične, komunikacija pa jih omogoča (Grunig, 1992). Pomembna interpretacija komuniciranja v organizacijah je, da če bo komuniciranje slabo, se bo organizacija znašla v težavah; medtem, ko dobro komuniciranje prinese večjo uspešnost in splošno učinkovitost (Roberts & O'Reily, 1974). Organizacije vse pogosteje vlagajo znatne človeške in finančne vire v oblikovanje učinkovitih notranjih komunikacijskih sistemov (Carriere & Borque, 2009). Aktualna pandemija je še povečala pomen internega komuniciranja. Tudi hitra digitalizacija, ki je ena od ključnih značilnosti komuniciranja v 21. stoletju, je imela močan vpliv na komuniciranje v organizacijah. Desetletja raziskav o internem komuniciranju so pokazala, da ta vpliva na vse vidike organizacijske uspešnosti. Vpliva pa tudi na zadovoljstvo članov/zaposlenih z življenjem. Zaznave vplivajo na človekovo vedenje (Thomasov teorem), zato ima raziskovanje, interpretacija in razumevanje odnosa zaposlenih do uveljavljanja digitalnega komuniciranja, pomembne posledice za družbo.
Popandemski delovni vzorci bodo pospešili številne že obstoječe trende. Povprečni zaposleni si želi delati od doma skoraj polovico svojega delovnega časa, medtem ko delodajalci tega pristopa ne delijo. (The Economist, 2021). To prekrivanje doma in pisarne že ima in bo še naprej imelo obsežne posledice. Prisililo bo tako organizacije kot zaposlene k večjemu vložku. Povzročilo bo spremembe v vseh vidikih dela in med zaposlenimi ustvarilo večje razlike. Prineslo bo tudi napredek. Vodje bodo morali bolje komunicirati in nehati pričakovati od zaposlenih, da zbirajo informacije z osmozo. Da bi razumeli nove vzorce komuniciranja in kako ti vplivajo na življenje zaposlenih, je cilj tega projekta razviti teorijo preferenc v internem komuniciranju in raziskati, kako interno komuniciranje povezuje zaznano vrednost digitalnih kanalov, kulturo, osebnost, kazalnike kakovosti družbene menjave, zavzetost in zadovoljstvo z življenjem. Razviti moramo boljše normativno razumevanje vloge, ki jo ima komuniciranje na delovnem mestu v novi popandemski realnosti. Družbeni pomen tega projekta je v razjasnitvi, na kakšen način ta vidik našega življenja lahko pozitivno vpliva na naše zadovoljstvo z življenjem.
Glavna projektna vprašanja so:
• Kako digitalizacija komunikacijskih kanalov v popandemskem svetu vpliva na interno komuniciranje, zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih z življenjem?
• Kako kulturna naravnanost in osebnostne lastnosti določajo preference v internem komuniciranju?
• Kakšne so rešitve za oblikovanje optimalnih sistemov internega komuniciranja v novi digitalni družbi?
Glavna ambicija projekta je razviti novo paradigmo za študij internega komuniciranja. Za dosego tega cilja, bo projekt zasnoval novo teorijo, inovativne empirične raziskave za razumevanje in reševanje vzrokov ter rešitev za digitalno preobrazbo internega komuniciranja, kar bo sprožilo pomemben preboj na področju internega komuniciranja s specifičnimi teorijami iz organizacijskega vedenja, komuniciranja in socialne psihologije.
HEI-TRANSFORM - Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Matjaž Uršič
Zunanji vodja: dr. Sonja Ifko, UL, Fakulteta za arhitekturo
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2025
Nacionalni projekt
Center za prostorsko sociologijo
Področje ohranjanja nepremične kulturne dediščine (NKD) se v Evropi in svetu intenzivno preoblikuje in razvojno povezuje, da lahko učinkoviteje prispeva k trajnostni prihodnosti. Namen transdisciplinarnega projekta HEI-TANSFORM je z vidikov različnih družboslovnih, humanističnih in tehničnih ved vzpostaviti možnosti za večrazsežne prispevke NKD k zeleni preobrazbi Slovenije. Izhodišče je razumevanje dediščine kot razvojnega kapitala, ki ga bomo opredelili v okviru štirih vidikov trajnosti: kulturnega, družbenega, ekonomskega in okoljskega. Osredotočamo se na NKD, upoštevajoč njene premične in nesnovne komponente v prostorskem kontekstu. Raziskava išče odgovor na vprašanje, kako ta, v veliki meri speči kapital, aktivirati v čim večjem obsegu. Poudarja nujnost strukturnih sprememb dediščinskega sektorja, ki jih opredeljuje kot dolgoročni cilj. Za njegovo doseganje se osredotoča na izvedbo temeljnih raziskav, ki so ključna osnova za nadaljnje odločanje o preoblikovanju, skladnem z aktualnim znanjem in trajnostno paradigmo dediščine. Ob tem pa se usmerja v raziskave, ki bodo čim prej omogočile vzpostavitev razmer za neposredno implementacijo in uveljavitev NKD kot kapitala vključujoče trajnostne prihodnosti v lokalnih okoljih, saj so tista, kjer se trajnost lahko neposredno uveljavi in prispeva h globalnim ciljem. V ta namen razvija model Kulturna dediščina 4.0 (KD 4.0) za reaktivacijo opuščene NKD s prilagojeno ponovno rabo. Projekt je v poteku
TAP Prihodnost socialnega dialoga v platformni ekonomiji: primer Slovenije
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Aleksander Sašo Slaček Brlek
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
Sociološki vidiki trajnostnega družbenoprostorskega in kadrovskega razvoja Slovenije v Evropi - ostanek MR Blatnik
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Matjaž Uršič
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Nacionalni program
Center za prostorsko sociologijo
Mlada raziskovalka Ana Marija Mustafai
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Klement Podnar
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Mlada raziskovalka Gaja Mavri
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Anže Burger
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Mlada raziskovalka Teja Kosi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aljoša Pužar
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
Mlada raziskovalka Tonja Jerele
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Ilija Tomanić-Trivundža
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
Mladi raziskovalec Izidor Natek
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Vesna Dolničar
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Mladi raziskovalec Samo Smole
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Meta Novak
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
Množični mediji, javna sfera in družbene spremebe - ostanek MR
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Alojzij Slavko Splichal
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Nacionalni program
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
What are Opinions? Integrating Theory and Methods for Automatically Analyzing Opinionated Communication
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Ilija Tomanić-Trivundža
Trajanje projekta: 01.09.2022 - 01.09.2022
Mednarodni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
Komuniciranje znanosti in krizno komuniciranje za trajnostni razvoj (UL za trajnostno družbo - ULTRA)
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Tanja Kerševan
Trajanje projekta: 01.07.2022 - 01.07.2022
Nacionalni projekt
DS NOO
Support to Reinforce the European Strategy Forum on Reseach Infrastructures 3
Vodja projekta na FDV: znan.sod.dr. Barbara Brečko
Zunanji vodja: Barbara Brečko
Trajanje projekta: 01.04.2022 - 01.04.2022
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
The StR-ESFRI3 Project is led by Athena Research Center and the project members include experienced entities from Italy, Greece, the Czech Republic and Slovenia with strong involvement in ESFRI and its activities.The StR-ESFRI objectives are in line with ESFRI's new mandate which adequately addresses the existing challenges in the field of research infrastructures, towards a reinforced European research area partnership for excellence and growth. The StR-ESFRI Project is led by Athena Research Center and the project members include experienced entities from Italy, Greece, the Czech Republic and Slovenia with strong involvement in ESFRI and its activities.
EU-E+ BEAT - Be an active EU Teacher: Enhancing the teaching of the EU through Teacher Trainings
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Marinko Banjac
Trajanje projekta: 01.03.2022 - 01.03.2022
Mednarodni projekt
Center za politično teorijo
POLITIČNI POTENCIAL TEORIJ ZAROTE. ŠTUDIJ POLJSKE IN SLOVENIJE
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Miro Haček
Trajanje projekta: 01.01.2022 - 31.12.2025
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
Leto 2020 je za večino družb po svetu izjemno nenavadno leto zaradi izredno težkih razmer s pandemijo, s katerimi so se morale soočiti vse države. Pandemija je prizadela skoraj vsa področja življenja ljudi. Omejitve, ki jih družbam in posameznikom nalagale vlade, so znatno omejile ustavne državljanske svoboščine, sprožale so pomembne reakcije z vidika ustavnega in političnega sistema ter sprožale val čustev, povezanih s pandemijo. Začela so se pojavljati nova družbena gibanja ter reaktivirati obstoječa, ki kanalizirajo ta čustva in članom ter podpornikom zagotavljajo izpolnjevanje tistih potreb, katerih zadovoljevanje je med pandemijo onemogočeno oz. oslabljeno. Temeljni raziskovalni projekt se osredotoča na določen del teh pobud, ki izvirajo od spodaj navzgor, in sicer na civilnodružbena gibanja, ki temeljijo na teorijah zarote. Teorije zarote so opredeljene kot pojasnjevalna prepričanja o skupini akterjev, ki se na skrivaj dogovarjajo, da bi dosegli zlonamerne cilje. V kriznih časih ljudje tovrstne teorije podpirajo mnogo bolj množično. Tak način razmišljanja očitno mnogo bolj uspešno deluje v situacijah, ki jih je težko racionalno razložiti in ki ne ponujajo enostavnih rešitev. Globalna pandemija je aktivirala zlasti tri tovrstne skupine gibanj, ki temeljijo na teorijah zarote in jih bomo podrobneje preučili v okviru temeljnega raziskovalnega projekta: (1) anti-COVID; (2) anti-5G; in (3) nasprotniki cepljenja. Kar vsa tri gibanja povezuje, je virus SARS-CoV-2. V primeru anti-COVID gibanj je pojav virusa sprožil val špekulacij, ki se lotevajo različnih vidikov pandemije, od dvomov o izvoru virusa do dvomov o samem obstoju virusa. Raziskovanje učinkovitih cepiv in perspektiva množičnih (ponekod obveznih) cepljenj so nasprotnikom cepljenja dali novo energijo. Razvoj tehnologije 5G je bil razlog, da jo obtožujejo povzročitve pandemije kot take in njenih domnevno negativnih vplivov na zdravje.
EIRO: European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions - EIRO Network of Correspondents
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.01.2022 - 01.01.2022
Mednarodni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Politološke raziskave
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Danica Fink Hafner
Trajanje projekta: 04.04.2019 - 31.12.2027
Nacionalni program
Center za politološke raziskave
Predloženi raziskovalni program predstavlja nadaljevanje raziskovalnega programa Politološke raziskave - EDINEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA V SLOVENIJI, KI SISTEMATIČNO ZBIRA IN ANALIZIRA RAZLIČNE OBLIKE PODATKOV O DINAMIKI PRVENSTVENO NACIONALNIH INSTITUCIJ IN AKTERJEV - VKLJUČNO Z VOLITVAMI, ob upoštevanju tako notranjih kot zunanjih spremenljivk. V novem programskem obdobju je naš glavni RAZISKOVALNI CILJ: (1) nadaljnji razvoj politične podatkovne infrastrukture za preučevanje Slovenije v primerjalni perspektivi; (2) analizirati politične transformacije v Sloveniji in EU z upoštevanjem globalizacijskih in deglobalizacijskih procesov; (3) sodelovati v trenutnih rapravah o dejavnikih, ki so-določajo sedanje procese de-demokratizacije, polarizacije, radikalizacije, ekstremizma v zlorabi novih tehnologij; (4) sodelovati v trenutnih razpravah o družbenih in političnih vplivih, uporabi umetne inteligence in 4. tehnološki revoluciji; in (5) analizirati odzivnost politične elite na povečano globalno zasebno vladanje v globalnem kontekstu. GLAVNA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA so: Kateri so ključni viri in mehanizmi sedanjih trendov de-demokratizacije in kako bi jih lahko naslovili? Kateri so ključni normativni in strukturni in funkcionalni izzivi pri vzpostavljanju političnega upravljanja držav (družb), svetovnih regij in pri reševanju globalnih problemov? Ali so zdravstvene, okoljske in gospodarske krize dejavniki ali vzroki za radikalne politične spremembe? Katere so možne posledice alternativnih scenarijev razvoja političnega sistema Slovenije in EU za demokracijo? Kateri akterji, viri, mehanizmi in ukrepi bi lahko podprli nasprotne scenarije? Kako se politološka znanost odziva na neenakosti, tehnološko revolucijo in krizo demokracije? Pri iskanju odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja se bomo osredotočili na longitudinalno zastavljene RAZISKOVALNE STEBRE: demokracija, vladanje in legitimnost ter v odnosu na te stebre še na stebre političnih institucij, političnih akterjev, političnih procesov, javnih politik ter politične zanosti in poklica. Glavne RAZISKOVALNE STRATEGIJE so: (1) preučevanje Slovenije z mednarodnega primerjalnega vidika; (2) povezovanje raziskav, osredotočenih na Slovenijo, z aktualnimi razpravami o izivih in alternativah liberalni demokraciji; (3) povezovanje politološkega raziskovanja z interdisciplinarnim raziskovalnjem; ter tudi (4) komuniciranje z deležniki. Posebna pozornost bo namenjena raziskovalnim metodam, ki omogočajo (5) vključujočo deliberacijo o alternativnih političnih inovacijah. RAZISKOVALNE METODE: Skupina bo izvedla raziskave, ki temeljijo na kvalitativnih, kvantitativnih in mešanih raziskovalnih načrtih, pri čemer bomo posebno pozornost namenili longitudinalnim in mednarodnim primerjalnim raziskavam. KLJUČNI PRIČAKOVANI REZULTATI: (1) nadaljnji razvoj mednarodnega sodelovanja; (2) kontinuiteta pri razvoju edinstvenih politoloških baz podatkov ter (3) komuniciranje z zainteresiranimi deležniki.
Družboslovna metodologija, statistika in informatika
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Gregor Petrič
Trajanje projekta: 04.04.2019 - 01.01.2022
Nacionalni program
Center za metodologijo in informatiko
Programska skupina že od leta 1999 raziskuje teme s področja družboslovne metodologije, statistike in družboslovne informatike. V naslednjem obdobju financiranja bo nadaljevala s svojim delom na štirih med seboj povezanih tematskih področjih: a) analiza omrežij; b) merjenje in pojasnjevanje fenomenov informacijske družbe; c) povezovanje kvantitativnih in kvalitativnih pristopov; in d) razvoj matematičnih modelov v družboslovju. a) Analiza omrežij: Raziskovalna skupina bo nadaljevala z delom na številnih pomembnih podpodročjih analize omrežij: (i) metode zbiranja podatkov; (ii) merjenje omrežij; (iii) razvijanje metod za analizo (velikih) omrežij; (iv) učinkovita implementacija metod in algoritmov (računalniški programi); (v) aplikacija metod analize omrežij na različnih področjih. b) Merjenje in pojasnjevanje fenomenov informacijske družbe: Člani raziskovalne skupine bodo: (i) nadaljevali z razvojem in uporabo inovativnih metodoloških pristopov k raziskovanju kritičnih fenomenov informacijske družbe; in (ii) uporabljali inovativne raziskovalne metode pri raziskovanju družbenih vidikov in učinkov informacijske tehnologije na posameznike, skupine, organizacije in družbo nasploh. Poudarek bo na metodoloških in vsebinskih vprašanjih, ki se nanašajo na raziskave e-zdravja, človeškega dejavnika informacijske varnosti in uporabe digitalnih tehnologij pri otrocih. c) Povezovanje kvantitativnih in kvalitativnih pristopov: Poglaviten raziskovalni cilj bo nadaljnji razvoj iterativnih integracij različnih spletnih in tradicionalnih pristopov zbiranja podatkov. Člani skupine bodo primerjali rekrutacijo, raziskovalne načrte, moderiranje in izpraševanje, etične ter tehnološke vidike v spletnih in tradicionalnih intervjujih ter nadalje raziskali možnosti za izboljšanje interakcije v spletnih fokusnih skupinah. d) Razvoj matematičnih modelov v družboslovju: Raziskovanje bo potekalo v dveh smereh: raziskovanje nenatančnih markovskih procesov in nenatančnih kopul ter raziskovanje družin kopul, ki izhajajo iz klasičnih natančnih kopul. Glavna cilja sta: zagotoviti visoko učinkovite algoritme, ki bodo v več pogledih boljši od obstoječih in najti primere iz vsakdanjega življenja, s katerimi bomo lahko preizkusili učinkovitost novo razvitih algoritmov. Raziskovalne aktivnosti bodo glede na visoko interdisciplinarnost in odprtost programske skupine za sodelovanje še okrepile uveljavljeno vlogo raziskovalne skupine v mednarodni znanstveni skupnosti, kar že dokazujejo številne odmevne publikacije v znanstvenih revijah in uglednih mednarodnih založbah, nagrade, članstva v uredniških odborih, vključenost v mednarodne organizacije, sodelovanje na projektih, znanstveno sodelovanje ter nenazadnje pedagoška dejavnost na domačih in tujih univerzah.
IC IO-EO10 Arhiv družboslovnih podatkov - CESSDA ERIC PLAČE
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2022 - 01.01.2022
Nacionalni program
Arhiv družboslovnih podatkov
Množični mediji, javna sfera in družbene spremembe
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Alojzij Slavko Splichal
Trajanje projekta: 04.04.2019 - 01.01.2022
Nacionalni program
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
Raziskovalni program izhaja iz celovitega razumevanja javnosti, kot so ga zagovarjali utemeljitelji "načela javnosti" Bentham, Kant, Marx in Dewey in so ga razvijali, razčlenjevali in dopolnjevali mnogi kasnejši avtorji. V našem proučevanju se zato osredinjamo na šest ključnih teoretskih razsežnosti in njihovih empiričnih manifestacij: (1) Vidnost je temelj javnosti, s tem ko postavlja v ospredje poročanje o dogajanju v družbeno-političnem okolju s pomembnimi dolgoročnimi posledicami za državljane. (2) Če postanejo dejanja političnih oblasti vidna, je omogočen nadzor političnih oblasti in legitimnost njihovih odločitev s strani javnosti kot socialne kategorije in "medija javnosti". (3) Dostop državljanov do komunikacijskih kanalov, potrebnih za njihovo "javno uporabo razuma", spodbuja oblikovanje in izražanje javnega mnenja. (4) Refleksivna ali kritična publiciteta ustvarja in goji demokratični diskurzivni red. (5) Posredovanje med vladajočimi in vladanimi, med organi odločanja in civilno družbo je temelj svobode tiska, ki je skupaj s pravico do javnega izražanja konstitutivna za javnost. (6) Opolnomočenje javnosti z institucionalno strukturiranim diskurzom omogoča prevajanje javnega mnenja v oblikovanje politične volje in njegovo učinkovito izvajanje s pomočjo politične organizacije, politične države. Te razsežnosti kažejo tudi na ključne funkcije medijev in novinarstva, na katere bo usmerjeno naše raziskovanje v obdobju 2022-2028. Tako kot njena komunikacijska infrastruktura tudi javnost ni statičen konstrukt, ampak dinamično strukturiran proces, ki ne poteka zunaj siceršnjih družbenih sprememb, ampak je njihov (bistveni) del. Tehnologija in programska oprema (npr. algoritmi, umetna inteligenca) imata sicer pomemben vpliv na dinamične spremembe javnosti in novinarstva, ki je imelo v celotni zgodovini javnosti bistveno vlogo, nikakor pa nista edina in še manj določujoča dejavnika njunega preoblikovanja. Preobrazba javnosti je rezultat vzajemnega delovanja novih tehnologij, ki omogočajo in spodbujajo spremembe v komuniciranju, in družbenih akterjev, ki s svojimi potrebami, interesi in vrednotami spreminjajo tudi naravo in funkcije javnosti. V tem smislu javnosti ne spreminjajo družbena omrežja, kot so Facebook, Instagram ali Twitter, ampak to, kako jih v družbi uporabljamo kot posamezniki in kako jih družba inkorporira v svoj razvoj ter temu ustrezno regulira. Na teh izhodiščih bo v obdobju 2022-2028 delo v okviru raziskovalnega programa Množični mediji, javna sfera in družbene spremembe potekalo v štirih smereh oz. delovnih skupinah: 1. Digitalizacija javnosti: teoretske (re)konceptualizacije in empirične transformacije, 2. Družbene posledice algoritmizacije in platformizacije komuniciranja, 3. Kriza novinarstva v odnosu med oblastjo in javnostjo in 4. Medijska regulacija v dobi digitalizacije.
Slovenija in njeni akterji v mednarodnih odnosih in evropskih integracijah
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Andreja Jaklič
Trajanje projekta: 04.04.2019 - 01.01.2022
Nacionalni program
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Tektonske spremembe v svetu (vzpon novih sil - npr. Kitajske; erozija dominacije ZDA, množične migracije, brexit, trgovinske vojne, četrta industrijska revolucija, digitalizacija) je pandemija Covid-19 še poglobila. Mednarodni odnosi postajajo kompleksnejši, države in drugi akterji vse soodvisnejši. Vladanje v mednarodni skupnosti je zato pred novimi izzivi (kot so gospodarske, socialne, podnebne, okoljske in tudi zdravstvene krize) in priložnostmi, ki zahtevajo multilateralne odzive. Liberalni svetovni red je številnim malim državam, kot je Slovenija, omogočal neodvisnost in stabilno mednarodno (so)delovanje. Ažurno spremljanje in razumevanje sprememb v svetovnem redu in razvijanje odpornosti v VUCA svetu je zato za male države ključno, a tudi iskanje novih rešitev za odpravljanje zaznanih slabosti in tveganj sedanjega mednarodnega sistema. Vse to je sestavni del znanosti o mednarodnih odnosih, pa tudi preseka mednarodne (politične) ekonomije, mednarodnega poslovanja in mednarodnega prava. Kompleksnost problemov v mednarodnih odnosih terja interdisciplinarno proučevanje in rešitve. Cilji programa so tako: (1) poglabljanje/ustvarjanje znanja o mednarodnih odnosih, mednarodni (politični) ekonomiji, integracijskih procesih in dejavnikih odpornosti malih držav in nedržavnih akterjev, (2) spodbujanje razvoja in krepitev mednarodnega vpliva Slovenije v okviru EU in širše, (3) (so)oblikovanje proaktivnih, odzivnih in prožnih strategij in politik slovenske države, podjetij in drugih akterjev, s ciljem krepitve konkurenčnosti in odpornosti Slovenije ter doseganja trajnostnega razvoja. Vzroke in dejavnike spreminjanja mednarodnih odnosov in svetovnega reda ter posledice za Slovenijo proučujemo v okviru treh medsebojno povezanih področij: 1) VLADANJE: (a) spremembe v svetovnem redu in posledice za Slovenijo, (b) norme in vrednote kot okvir vladanja v mednarodnih odnosih, (c) razvoj diplomacije; 2) INTEGRACIJE: (a) odzivnost EU na globalne spremembe in vprašanja strateške avtonomije EU, (b) diferencirana integracija in uresničevanje evropskih politik, (c) pokonfliktno upravljanje in integracija držav Zahodnega Balkana v EU; 3) MEDNARODNI EKONOMSKI ODNOSI IN RAZVOJ (slovenskih) ekonomskih subjektov ter nacionalnega gospodarstva: (a) učinkovitost različnih oblik mednarodnega udejstvovanja podjetij, (b) konkurenčne prednosti podjetij, (c) vpliv zunanjega okolja na procese internacionalizacije gospodarstva in ekonomske politike za uspešno vključevanje v procese globalizacije. Interdisciplinarni značaj programske skupine omogoča izvirno povezovanje med različnimi disciplinami, kot tudi med različnimi teorijami znotraj disciplin. Teoretične analize kombiniramo z empirično analizo, povezujemo sodobne statistične metode, ob uporabi različnih metod (t. i. pristopa mešanih metod) pa razvijamo tudi lastne metodologije.
Socialna psihologija in sociologija vsakdanjega življenja
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tanja Kamin
Trajanje projekta: 01.01.2022 - 01.01.2022
Nacionalni program
Center za socialno psihologijo
Mlada raziskovalka Dora Matejak
Vodja projekta na FDV: asist. Dora Matejak
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 01.10.2021
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
Mlada raziskovalka Kristina Rakinić
Vodja projekta na FDV: asist. Kristina Rakinić
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 01.10.2021
Nacionalni projekt
Center za metodologijo in informatiko
Mlada raziskovalka Maruša Novak
Vodja projekta na FDV: asist. Maruša Novak
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 01.10.2021
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
Mlada raziskovalka Melika Mahmutović
Vodja projekta na FDV: asist. Melika Mahmutović
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 01.10.2021
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Mladi raziskovalec Gašper Ferme
Vodja projekta na FDV: asist. Gašper Ferme
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 01.10.2021
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
TP E+ RAY Research Based of European Youth Programmes
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.08.2021 - 01.08.2021
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
EU-H2020 Coordinate, Cohort Communitty Research and Development Infrastructure Network for Access Through Europe
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.04.2021 - 01.04.2021
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
EU-H2020 RltrainPlus, Research infrastructure Training plus
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.04.2021 - 01.04.2021
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
Sociološki vidiki trajnostnega družbenoprostorskega in kadrovskega razvoja Slovenije v Evropi
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Matjaž Uršič
Zunanji vodja: izr. prof. dr. Matjaž Uršič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
Trajanje projekta: 01.01.2020 - 31.12.2025
Nacionalni program
Center za prostorsko sociologijo
Program bo v naslednjem obdobju temeljil na proučevanju večravenjske in integralne trajnostnosti, ki vključuje razvoj naselij, mobilnost, prometno politiko, migracije, turizem, upravljanje naravnih ter razvoj človeških virov. Raziskovalne aktivnosti bodo temeljile na edinstveni tradiciji raziskovanja okoljsko prostorskih fenomenov in razvoja človeških virov, kar omogoča odlično kombinacijo izkušenj in znanj za nadaljnje raziskovanje. Glavna področja raziskovanja lahko zaokrožimo v naslednjih petih sklopih:
(1) Konceptualno povezovanje okoljskih in prostorskih trajnostnih konceptov družbenoprostorskega razvoja z zasnovo praktičnih aplikacij za strateško načrtovanje na različnih ravneh teritorialne organiziranosti (lokalno, regionalno, nacionalno in nadnacionalo). Izhajali bomo iz sposobnosti sociologije kot inkluzivne, povezovalne in analitične znanstvene discipline, ki omogoča »prevedljivost« različnih znanstvenih jezikov z namenom napredka v čezdisciplinarnosti raziskovanja trajnostnosti.
(2) Eno področje raziskovanja se bo osredotočalo tudi na proučevanje večsmernosti komunikacije med podsistemi prostorskega načrtovanja, da bo prihajalo do čim manjših napetosti med producenti, načrtovalci, oblastnimi strukturami in dejanskimi uporabniki prostora. Raziskovali bom, kje so funkcionalne meje vključevanja deležnikov pri prostorskem načrtovanju, da ta še produktivno prispeva k izboljšanju kvalitete posegov v prostor.
(3) Raziskovalni cilji na področju trajnostnega urbanizma so povezani predvsem z oblikovanjem strategije za prvo družbenoprostorsko preobrazbo trajnostnega soseske v regiji CEE, kjer do sedaj še ni bilo implementiranih večjih trajnostnih urbanih naselij. Končni rezultat bo konkretna trajnostno urbanistična strategija, ki bo vključevala inovativne družbene vidike urbanizma (poseljenosti), kar bi izboljšalo kvaliteto življenja prebivalcev.
(4) Cilji raziskovanja stičišča »migracije – okolje – digitalnost« so usmerjeni k povezani obravnavi lokalno-globalnih dejavnikov, ki vplivajo na procese diverzificirane mobilnosti. Raziskali bomo kompleksnost vplivov na migracijska gibanja v slovenskem prostoru v navezavi s politikami EU na področju migracij in azila, ki ključno uokvirjajo integracijske prakse na lokalnih, nacionalnih in evropski ravni.
(5) Cilji raziskovanja razvoja človeških virov so vezani na polje proučevanja zaposljivosti oz. prehoda diplomantov iz sfere izobraževanja v svet dela, kjer nas bo zanimala razvojna dialektika med konceptoma zaposljivosti in zaposlenosti. Spremljali bomo razvojni kontekst nastajanja “nacionalnih modulov spremljanja zaposljivosti diplomantov” pri nas in v mednarodnem prostoru. Na področju proučevanja profesionalizacije dela akademskih profesij bomo proučevali s katerimi izzivi se srečujejo v odnosu do njihove institucije, širšega institucionalnega okolja in profesionalnih mrež. Projekt je v poteku
Analiza dela, izobraževanja in zaposlovanja
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 04.04.2019 - 01.01.2020
Nacionalni program
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Raziskovalni program je vpet v široko temo prehoda iz 'realnega socializma' v 'tržno gospodarstvo', ki se prekriva s procesi evropeizacije 'post-komunističnih' družb in njihovega prehoda v 'post- fordizem' (Boyer: 2014). Izhodiščni konceptualni okvir programa je neo-institucionalna teorija v obliki, v kateri je definirana v VoC teoriji (Hall and Soskice, 2001) ter dopolnjevana v poznejših kritikah (Crouch: 2005; Streeck in Thelen, 2005). VoC teorija izpostavlja dva idealna tipa kapitalizma: liberalno tržno gospodarstvo (LTG) in koordinirano tržno gospodarstvo (KTG); v osnovi poudarja obstoj 'institucionalnih komplementarnosti' med sistemi socialne zaščite, temeljnimi tipi kvalifikacij in prevladujočimi tržnimi strategijami podjetij, ki se v teh dveh tipih kapitalizma medsebojno kakovostno razlikujejo. 'Institucionalno komplementarnost' je povzela v koncept blaginjski produkcijski režim (BPR) (Estevez-Abe, Iversen in Soskice, 2001; Iversen, 2005).
V terminih VoC teorije 'post-socialistične' družbe močno inklinirajo k režimu liberalnega tržnega gospodarstva. Nagli politični pluralizaciji teh družb je praviloma sledil val naglih neo-liberalnih sprememb. Rezultati teh procesov so bili – v primerjavi z liberalizacijami družb demokratičnega kapitalizma, značilno bolj radikalni; bolj neo-liberalni od rezultatov neoliberalnih sprememb na zahodu.
Slovenija je bila izjema. Zaradi posebnosti jugoslovanskega socializma je v kapitalizem vstopila na alternativen način; bila je edina ‘post-socialistična’ družba, ki jo je v zgodnjem obdobju tranzicije zaznamoval neo-korporativizem (Bohle & Greskovits, 2007; 2012; Feldman, 2006). Ta sistem je v Sloveniji deloval vsaj deset let. V najnovejšem obdobju, od približno srede prejšnjega desetletja, pa potekajo na Slovenskem spremembe, ki imajo značilnosti neo-liberalnega obrata. Te spremembe so se na Slovenskem sprožile ob vstopu v EU (2004) in evro območje (2007), v obdobju krize (2009-2013) pa so se dodatno poglobile.
Temeljni cilj raziskave je razlaga tako geneze kot najnovejšega spreminjanja slovenskega sistema v kontekstu najnovejših evropskih (dez)integracijskih procesov in na sploh stopnjevanja pritiskov povezanih z globalizacijskimi procesi.
Na osnovi dosedanjih raziskovalnih rezultatov, orisanega izhodišča in v okviru temeljnega cilja se bo programska skupina tudi v naslednjem obdobju osredotočila na proučevanje 'institucionalnih (ne) komplementarnosti' oz. spreminjanja blaginjskega produkcijskega režima v Sloveniji. Znotraj širokega spektra institucionalnih (ne)komplementarnosti se bo skupina ukvarjala, prvič, z vprašanji (ne)komplementarnosti na mikro ravni (znotraj podjetij ter med podjetji in njihovimi deležniki); drugič, ta mikro-razmerja bo skušala povezovati s širšimi gibanji in razcepi na trgu dela (fleksibilizacija in segmentacija); in, tretjič, s strateškimi spremembami v območju interesnega (intermediarnega) organiziranja in oblikovanja javnih politik.
PS Družbena pogodba v 21. stoletju
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Maruša Pušnik
Trajanje projekta: 01.01.2020 - 01.01.2020
Nacionalni program
Center za proučevanje kulture in religije
PS Družbena pogodba v 21. stoletju - ostanek MR
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Maruša Pušnik
Trajanje projekta: 01.01.2020 - 01.01.2020
Nacionalni program
Center za proučevanje kulture in religije
Slovensko javno mnenje
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Mitja Hafner Fink
Trajanje projekta: 01.01.2020 - 31.12.2025
Nacionalni program
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
Raziskovalni program je nadaljevanje programa Slovensko javno mnenje (SJM) in kontinuiranega raziskovanja stališč prebivalcev Slovenije, ki v okviru Centra za raziskovanje javnega mnenja poteka neprekinjeno od leta 1968.
Program je zasnovan na ideji spremljanja družbenega razvoja s pomočjo t.i. subjektivnih indikatorjev, ki se uporabljajo v okviru anketnega raziskovanja. Gradimo na predpostavki, da razvojnih procesov na različnih razsežnostih družbenega življenja ni mogoče obravnavati izvzeto iz kompleksnosti družbenih sistemov in družbene strukture. Tako se z družbenim razvojem običajno povezuje te tri razsežnosti:
- socioekonomska,
- kulturna
- institucionalna.
V zvezi s tem izhodiščem nas na splošni ravni zanima raziskovalno vprašanje:
Kakšne povezave med omenjenimi dimenzijami razvoja lahko v kontekstu aktualnih globalnih družbenih procesov (okrepljeni migracijski tokovi, ciklične ekonomske krize, rast populizma v politiki) prepoznamo s pomočjo subjektivnih indikatorjev?
Za odgovor na to vprašanje in doseganje raziskovalnih ciljev programa bo družboslovna anketa na populaciji prebivalcev Slovenije osrednja raziskovalna metoda. Pri tem bo pomembna vključenosti v ključne mednarodne anketne družboslovne programe kot so ISSP, EVS/WVS in ESS. Za opazovanje omenjenih treh razsežnosti človekovega in družbenega razvoja bodo subjektivni indikatorji v anketah pokrivali predvsem naslednja VSEBINSKA PODROČJA:
zaznave družbenih neenakosti, odnos do marginalnih skupin, ocena lastnega družbenega in ekonomskega položaja, identitete, zadovoljstvo z življenjem, zaupanje, demografske značilnosti, kakovost življenja, vrednotne usmeritve, stališča do pomembnih družbeno-razvojnih tematik, ocena delovanja institucij, razumevanje demokracije, državljanstvo, politična participacija, politična izbira.
Poleg konceptualnih vidikov so za program pomembni tudi METODOLOŠKI VIDIKI anketnega raziskovanja, ki so v funkciji izboljšanja kakovosti zbranih podatkov. Raziskovalna pozornost bo usmerjena predvsem v naslednje:
- Različni učinki konteksta (vrstni red vprašanj, družbeni kontekst)
- Učinki načina anketiranja in problem uporabe kombiniranih načinov anketiranja.
RAZISKOVALNE METODE za doseganje raziskovalnih ciljev programa so vezane na družboslovno anketo kot temeljno raziskovalno obliko. Uporablja se metoda osebnega intervjuja. Anketa se izvaja redno letno na verjetnostnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije z inštrumenti, razvitimi v okviru programske skupine. V pomembnem delu pa bo šlo za vključitev v mednarodne anketne družboslovne programe kot so ISSP, WVS/EVS in ESS.
CILJI in pričakovani rezultati raziskovanja so:
- Odgovori na raziskovalno vprašanje glede uporabnosti subjektivnih indikatorjev;
- Preizkus in razvoj metodoloških pristopov za kakovostno anketno raziskovanje;
- Oblikovanja družboslovne infrastrukture – kakovostnih podatkovnih baz, ki bodo dostopne družboslovni skupnosti za nadaljnje analize.
Internetno raziskovanje
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.01.2019 - 31.12.2024
Nacionalni program
Center za družboslovno informatiko
Sodobne družbe se soočajo z naraščajočo integracijo internetnih tehnologij v vsa področja vsakdanjega življenja, kar od družboslovnega raziskovanja zahteva inovativne vpoglede v z internetom povezane družbene pojave tako v smislu vsebinskih tematizacij kot tudi raziskovalnih metod. Predlagani raziskovalni program obravnava oba vidika: internet kot objekt raziskovanja in internet kot orodje za družboslovno raziskovanje. INTERNET KOT OBJEKT RAZISKOVANJA pokriva široko raziskovalno področje, v katerem uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) sooblikuje medčloveške odnose in družbene strukture na različnih družbenih področjih (npr. e-zdravje, e-oskrba, e-izobraževanje, e-učenje). Za razumevanje in napovedovanje vplivov teh novih pojavov, ki nastajajo na stičišču tehnologije in družbe, je potreben integriran socio-tehnološki pristop. V tem kontekstu se program osredotoča na naslednje teme:
• digitalne neenakosti – s poudarkom na preseganju digitalne izključenosti starejših odraslih in uporabnikov z nizkimi IKT veščinami;
• sprejemanje in posledice uporabe naprednih IKT podpornih tehnologij v zdravstveni in socialni oskrbi za izboljšanje družbene vključenosti in kakovosti življenja različnih skupin prebivalstva v starajoči se družbi;
• boljši internet in teoretično podprto preprečevanje nelegalnih in škodljivih vsebin na internetu;
• nadgrajevanje raziskovalnih metod na področju uporabniške izkušnje za oblikovanje bolj dostopnih in uporabniku prijaznih mobilnih in pametnih tehnologij.
Na področju INTERNETA KOT RAZISKOVALNEGA ORODJA bo program utrdil obstoječa in razvil nova znanja o metodah zbiranja podatkov s pomočjo interneta skozi:
• sistematično proučevanje dejavnikov, ki prispevajo h kakovosti podatkov v spletnih anketah;
• obravnavo novih izzivov spletnih anket s poudarkom na spletnih panelih in anketah na mobilnih napravah;
• integracijo strojnega učenja in jezikovnih tehnologij za razvoj vprašalnika in zbiranje podatkov;
• raziskovanje uporabe parapodatkov (digitalnih sledi) in senzorskih podatkov, zbranih z mobilnimi napravami, za poglobljeno analizo vedenjskih vzorcev posameznikov, vključenih v internetno zbiranje podatkov;
• proučevanje vloge interneta v e-družboslovju za vključevanje virtualnega sodelovanja v vse faze raziskovalnega procesa. Raziskovalne aktivnosti bodo okrepile že uveljavljeno vlogo raziskovalne skupine v mednarodni znanstveni skupnosti – izkazano z znanstvenimi in socio-ekonomskimi dosežki – tako v mednarodnem prostoru (publikacije, citati, nagrade, uredništva, sodelovanje v mednarodnih organizacijah, mednarodni projekti in znanstveno sodelovanje, mentorstvo in poučevanje v tujini, spletno mesto WebSM, orodje za spletno anketiranje 1KA) kot na nacionalni ravni (Dan spletnega anketiranja, Center za varni internet Safe.Si in prijavna točka Spletno oko). Vse to zagotavlja, da bo predlagani program uspešno izveden ter da bo razvijal globalno znanstveno odličnost in prenašal nova temeljna znanja v prakso. Publikacije iz vmesnega poročila delovanja programske skupineMerjenje internetnih veščin v splošni populaciji: obsežna validacija krajše različice merske lestvice internetnih veščin v Sloveniji (COBISS.SI-ID: 46679043)Raziskovanje družboslovne informatike: šole misli, metodoloških osnov in tematske konceptualizacije (COBISS.SI-ID: 36219485)Na splet v imenu nekoga drugega : značilnosti uporabnikov interneta, ki delujejo kot posredni uporabniki (COBISS.SI-ID: 19518467)Metodološka vprašanja pri interpretaciji sprememb družbenih pojavov skozi čas (COBISS.SI-ID: 36686941)Spletne ankete v primerjavi z drugimi načini anketiranja (COBISS.SI-ID: 36236125)Posvet o kombiniranih anketah 2019 s prof. Mickom CouperjemSeptembra 2019 so člani programske skupine pod vodstvom dr. Vasja Vehovarja organizirali tradicionalni letni Posvet o kombiniranih anketah. Posvet, na katerem sodelavci CDI, Statističnega urada Republike Slovenije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje izmenjujejo izkušnje s področja spletnih in kombiniranih anket, je potekal kot seminar z naslovom »Transition to online surveys: Opportunities and challenges«. Izvedel ga je vodilni raziskovalec spletnih anket, prof. Mick Couper (Univerza v Michiganu, ZDA). Predstavil je najnovejše trende, izkušnje, ugotovitve in tveganja pri uporabi kombiniranih načinov anketiranja. Gre za pomemben strokovni dogodek, ki povezuje deležnike iz zasebnega in javnega sektorja ter hkrati akademskega in poslovnega okolja. S tem raziskovalna skupina omogoča izmenjavo znanj in izkušenj na področju anketne metodologije med raziskovalci in strokovnjaki, kar je zlasti pomembno za zagotavljanje kakovosti izvedbe anketnih raziskav v časih, ko spletne ankete izpodrivajo druge načine anketiranja.Orodje za spletno anketiranje 1KADr. Vasja Vehovar in njegova skupina razvijajo programsko orodje za spletno anketiranje EnKlikAnketa (1KA). Platforma služi kot orodje za izvajanje lastnih eksperimentalnih raziskav in je hkrati prosto dostopna zunanjim uporabnikom. Ima skoraj 100.000 registriranih uporabnikov, letno pa je zbranih preko 3 milijone izpolnjenih vprašalnikov. Ponuja tudi specializirane module za splošen vnos podatkov, telefonsko in osebno anketiranje. Orodje vključuje tehnične rešitve za prilagojen prikaz vprašalnikov na mobilnih napravah in podpira zbiranje širokega nabora parapodatkov, ki jih je mogoče uporabiti za spremljanje kakovosti izvedbe procesa odgovarjanja na nivoju posameznih anketirancev. Od januarja 2017 je 1KA kot mobilna aplikacija dostopna na Google Play, kjer si jo registrirani uporabniki lahko namestijo na mobilno napravo Android. Od julija 2020 dalje 1KA ponuja tudi naročniške pakete. Osnovne funkcionalnosti so še vedno na voljo brezplačno, napredne funkcionalnosti pa so dostopne proti plačilu. Brezplačna uporaba je še vedno dostopna tudi za uporabnike z ArnesAAI dostopom.
Slovenski jezik - bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Monika Kalin Golob
Zunanji vodja: UL Filozofska fakulteta
Trajanje projekta: 04.04.2019 - 31.12.2024
Nacionalni program
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
Raziskovalno delo programske skupine temelji na empiričnem pristopu, osredotoča pa se na nadgradnjo in vzdrževanje jezikovnih virov ter jezikovne opise, ki jim je skupna korpusnojezikoslovna metodologija in se programsko umeščajo v okvir poststrukturalnih jezikoslovnih pristopov.
Ključnega pomena za empirično utemeljeno raziskovalno delo je vzdrževanje in nadgradnja jezikovnih virov. V preteklih letih so bili izdelani korpusni viri za slovenski jezik, referenčni korpus Gigafida in vzorčni Kres, govorjenega jezika Gos, nestandardne slovenščine Janes, akademske slovenščine KAS, šolskih pisnih izdelkov Šolar, korpus lektoriranih besedil Lektor, slovenskega znakovnega jezika SIGNOR. Vzdrževanje korpusnih virov in njihova nadgradnja je izhodišče dela programske skupine, saj je skupina v slovenskem prostoru edina, ki na raziskovalnem polju sistematično skrbi za njihovo vzdrževanje in razvoj. Pomemben del infrastrukture, razvit v okviru programske skupine, je povezan s terminološkimi viri in tehnologijami, tudi z razvojem inovativnih analitičnih metod luščenja terminologije. Ker je učinkovito terminološko upravljanje ključno pri prenosu znanj med različnimi jezikovnimi okolji in konceptualizacijami v teh okoljih, poleg gradnje in vzdrževanja terminoloških virov načrtujemo tudi sodobne terminološke opise. Pri tem preusmerjamo raziskave iz klasičnega razumevanja termina kot jezikovnega poimenovanja specializiranih pojmov v njihovo opazovanje v besedilih kot dinamične in gibljive pojmovno-jezikovne mreže.
Celoviti opisi slovenskega jezika še vedno večinoma temeljijo na strukturalistični tradiciji, zato s predlaganim programom oblikujemo načrt za nove opise v segmentu leksikogramatike, ob tem pripravimo korpusno inducirani leksikogramatični opis glagolskih zvez kot model za celovit gramatični opis slovenskega jezika. Tudi ko gre za kontrastive študije v slovenskem prostoru, raziskave izhajajo iz strukturalistične tradicije, kar pa ne zadošča za polno razvito komunikacijsko kompetenco. Z raziskavo diskurznih označevalcev premikamo kontrastivne študije v okvir analize diskurza.
Digitalni medij in nove oblike komunikacije so bistveno spremenile načine komunikacije, poleg tega pa je digitalni medij s specifično regulacijo v različnih kulturnih okoljih tudi prostor diskurznih praks, ki jih prepoznavamo kot družbeno nesprejemljive. Eden od diskurzov, ki so ga v zadnjem desetletju tehnologije in novi komunikacijski kanali korenito spremenili, je medijski. Transformacije medijskega diskurza, ki so jih s tehnološkimi, družbenimi, kulturnimi in estetskimi spremembami v tvorbi, distribuciji in sprejemanju vsebin pomembno zaznamovali novi mediji, so poleg družbeno nesprejemljivega diskurza v središču naših diskurznih analiz.
Obramboslovje 2018 - 2024
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Marjan Malešič
Trajanje projekta: 01.01.2018 - 31.12.2027
Nacionalni program
Obramboslovni raziskovalni center
Raziskovanje vključuje zbir različnih tem, med katerimi so take, ki predstavljajo kontinuiteto glede na prejšnja obdobja raziskovanja, druge pa so nove. Članice in člani raziskovalne skupine imamo akademsko izobrazbo iz različnih družboslovnih disciplin, kar zagotavlja interdisciplinarnost raziskovanja. Predlagani raziskovalni program tematsko pokriva štiri stebre: vire ogrožanja, vključno z vojno v Ukrajini, mednarodno in regionalno varnost, ter krize (nesreče), skupaj z odzivom nanje ter izbrane teme iz vojaške sociologije.<br />Med viri ogrožanja bomo naslovili vojno v Ukrajini, ki ogroža varnost evropske celine in drugih delov sveta. Posvetili se bomo tudi politični radikalizaciji in terorizmu, kibernetskim grožnjam, organiziranemu kriminalu in družbenim posledicam nedelovanja kritične infrastrukture.<br />Znotraj fenomena mednarodne in regionalne varnosti bomo izvedli analizo geostrateških sprememb v mednarodni varnostni arhitekturi v luči agresije Ruske federacije na Ukrajino, in vlogo mednarodnih varnostnih organizacij ter ovire, s katerimi se spoprijemajo v procesu zagotavljanja mednarodne varnosti. Prav tako bomo naslovili vprašanja regionalne varnosti, še posebej v Jugovzhodni Evropi, ter poskuse izgradnje miru in obnove s konflikti prežetih družb v tej regiji. Natančno bomo proučili secesionistične poskuse v Bosni in Hercegovini in na severu Kosova.<br />Različni viri ogrožanja povzročajo kompleksne krize, ki bodo skupaj z odzivom nanje prav tako predmet našega proučevanja. Še posebej se bomo osredotočili na digitalizacijo varstva pred nesrečami v Sloveniji, in na specifična vprašanja povezana s krizo in odzivom nanjo: koordiniranost kot končni cilj, improvizacija kot endemična značilnost odziva na krizo, paradoksalno vedenje akterjev ter breme kompleksne krize v kritičnih poklicih (zdravstvenem in vojaškem).<br />Raziskovalna skupina bo proučila globalne vojaške trende, ki so posledica regionalnih konfliktov in drugih kriz. Pozornost bomo namenili vlogi, strukturi in organiziranosti sodobnih oboroženih sil. Še posebej se bomo osredinili na civilno-vojaška razmerja v Zahodnih demokratičnih državah, glede na to da imajo civilni voditelji vse manj vojaškega znanja in izkušenj, medtem ko je vojska pogosto politizirana. Zelo pomembno vprašanje je uporaba zasebnih vojaških in varnostnih organizacij v oboroženih spopadih, še posebej v luči mednarodnega humanitarnega prava. Še dve temi načrtujemo raziskati v tem kontekstu: sodobna vojaška družina v luči klasičnih konceptov institucije in družine ter domoljubno zavest mladih.<br />V iskanju odgovorov na številna raziskovalna vprašanja, ki so navedena v predlogu programa, bomo uporabili večmetodski pristop: pregledna študija, intervju, primerjalna metoda, eksperimentalna metoda, (javno)mnenjska raziskava, analiza statističnih podatkov, fokusne skupine in kvalitativno modeliranje.
Upravljanje omrežij javnega in zasebnega sektorja
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Hajdeja Iglič
Trajanje projekta: 01.01.2018 - 01.01.2018
Nacionalni program
Raziskovalni center za strategijo in upravljanje
MP/ESS: ERIC II - European Social Survey
Vodja projekta na FDV: znan.sod.dr. Brina Malnar
Trajanje projekta: 01.06.2017 - 01.06.2017
Mednarodni projekt
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
test
Evropska družboslovna raziskava (ESS - European Social Survey)
Vodja projekta na FDV: viš.znan.sod.dr. Slavko Kurdija
Trajanje projekta: 01.01.2016 - 01.01.2016
Nacionalni program
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
Evropska družboslovna raziskava (ESS ERIC) je evropska infrastrukturna raziskava, zasnovana s podporo Evropske znanstvene fundacije. Predstavlja enega najbolj veljavnih in zanesljivih instrumentov za sistematično spremljanje stališč in subjektivnih zaznav prebivalcev evropskih držav. Metodologija ESS je dosegla najvišjo raven standardizacije v primerjalnem družboslovnem raziskovanju. Zaradi dosežkov pri zagotavljanju metodološke odličnosti in primerljivosti v mednarodnem prostoru je raziskava ESS prejela Descartesovo nagrado, najvišje evropsko priznanje na znanstvenoraziskovalnem področju. Raziskava se izvaja od leta 2002 dalje in v njej sodeluje več kot 30 evropskih držav. ESS je raziskava z največ vključenimi državami med ERIC projekti. Člani Infrastrukturnega Centra (ESS ERIC Slovenija in PLMER) so raziskovalci Centra za raziskovanje javnega mnenja (FDV, UL) in so bodisi člani jedrnega znanstvenega tima ESS ERIC (CST), bodisi člani nacionalnega koordinacijskega tima (NCt), ki je odgovoren za implementacijo raziskave v nacionalnem okolju. Izvajanje raziskave ESS v Sloveniji je neposredno povezano s strateškimi raziskovalnimi prioritetami, navedenimi v osnutku Načrta razvoja raziskovalnih infrastruktur Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
RSF, A.I.1, Mladi raziskujejo mladino - raziskovalni projekt v okviru predmeta "Mladi in politika"
Vodja projekta na FDV: asist.mag. Marko Majce
Trajanje projekta: 01.12.2023 - 01.12.2023
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
Obseg brezdomstva v EU
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Maša Filipovič Hrast
Trajanje projekta: 01.11.2023 - 01.09.2025
Mednarodni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Brezdomstvo kot družbeni problem se v izredno razlikuje v različnih delih Evrope zaradi številnih dejavnikov, kot so razlike v stopnji revščine, vpliv migracij, prisotnost storitev za brezdomce, način obravnave brezdomcev s strani lokalnih organov pregona ter vloga nacionalnih in lokalnih politik. Ti dejavniki skupaj ne določajo le prisotnosti in prepoznavnosti tega družbenega pojava, temveč vplivajo tudi na to, kako je mogoče oblikovati zbiranje podatkov.
RSF, A.II.1, Odprta učna gradiva z uporabo odprtih raziskovalnih podatkov, Štebe
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.11.2023 - 01.11.2023
Nacionalni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
Mapping and Organizing Research on Dictatorship: Open Access Repository (M.O.R.D.O.R.)
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Marko Hočevar
Zunanji vodja: Jeroen Van den Bosch (Adam Mickiewicz University, Poznań)
Trajanje projekta: 01.11.2021 - 31.10.2024
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
M.O.R.D.O.R. is a Erasmus+ project, co-funded by the European Union focusing on improving general education on authoritarianism and to prepare recommendations for EU foreign policy stakeholders regarding democracy support.
This project has two main goals. First, it aims to improve and strengthen the study and education of dictatorships worldwide by creating an encyclopedia and other didactic materials.
Second, it plans to make recommendations for EU foreign policy, concerning its democracy support strategies, capabilities and vision. We also develop smaller reports, info-graphics and analysis on EU democracy promotion activities.
RSF A.II.1, Odprta učna gradiva za predmet Politike drž. in človekovih pravic...
Vodja projekta na FDV: asist. Nina Vombergar
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
CRP V5-2348 Analiza uspešnosti Strateško razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP) in Kompetenčnih centrov. Pregled in ocena delovanja ter priporočila za spremembe in izboljšave - MGTŠ
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Anže Burger
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
CRP V5-2348 Analiza uspešnosti Strateško razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP) in Kompetenčnih centrov. Pregled in ocena delovanja ter priporočila za spremembe in izboljšave - MKRR
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Anže Burger
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Stanovanjska oskrba v Sloveniji: družboslovna anketa o stanju in trendih
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Mitja Hafner Fink
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 31.12.2024
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
Stanovanjska politika je javni poseg na področju stanovanj, namenjen spodbujanju gospodarskega razvoja, ohranjanju prebivalstva in zagotavljanju kakovostnega življenjskega okolja. V Sloveniji je stanovanjska oskrba odgovornost nacionalnih stanovanjskih politik, ki sledijo 78. ustavnemu členu, po katerem si država prizadeva vsakemu državljanu zagotavljati pravico do primernega stanovanja. Cilj stanovanjske politike je ljudem omogočiti primerna stanovanja, ki bodo prispevala k zdravju, avtonomiji in aktivnemu sodelovanju posameznikov v družbi. Zadnja celostna anketna analiza stanovanjske oskrbe je bila v Sloveniji opravljena leta 2005. Od takrat se je stanovanjska oskrba radikalno spremenila, spremenile pa so se tudi potrebe ter položaj gospodinjstev. Namen projekta je izvesti celostno analizo stanovanjske oskrbe v Sloveniji s pomočjo anketne raziskave na reprezentativnem vzorcu. Z raziskavo bomo pridobili vpogled v vire, potrebe, preference in ravnanja gospodinjstev na področju stanovanjske oskrbe. Analizirali bomo stanje stanovanjske oskrbe za različne skupine prebivalstva glede na socialni položaj, stanovanjski status, obliko gospodinjstva in lokacijo bivanja. Identificirali bomo ključna razvojna vprašanja in probleme ter pripravili priporočila za politike, informirane glede potreb različnih skupin prebivalcev s sociološkega, urbanističnega in arhitekturnega vidika.
Projektna skupina:
Raziskovalno skupino sestavljajo raziskovalci_ke Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Centra za proučevanje družbene blaginje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.
Vodja projekta: izr. prof. dr. Mitja Hafner Fink
Sodelavci_ke: izr. prof. dr. Maša Filipovič Hrast, izr. prof. dr. Samo Uhan, asist. dr. Otto Gerdina, asist. Ana Jagodic, izr. prof. dr. Boštjan Kerbler, znanst. svt. dr. Richard Sendi, Ajda Šeme, Miriam Hurtado Monarres, Robi Koščak
Raziskavo financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS) in Ministrstvo za solidarno prihodnost RS (MSP).
CRP V5-2337 Stanovanjska oskrba v Sloveniji: družboslovna anketa o stanju in trendih - MSP
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Mitja Hafner Fink
Trajanje projekta: 01.10.2023 - 01.10.2023
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
RSF, S.C.1.2, Prilagajanje študijskih programov potrebam netradicionalnih skupin, Vombergar
Vodja projekta na FDV: asist. Nina Vombergar
Trajanje projekta: 01.09.2023 - 01.09.2023
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
E+ Flexible LEarning Communities Supporting Lifelong learning Across Borders
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.08.2023 - 01.08.2023
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Rainbow Families – empower and connect (CareFor)
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Nina Perger
Trajanje projekta: 01.05.2023 - 01.05.2023
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
MP- Training - 2023
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.04.2023 - 01.04.2023
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP-CESSDA-CVS-2023
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.04.2023 - 01.04.2023
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
BledCom: mednarodni simpozij za raziskovanje v odnosih z javnostmi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Dejan Verčič
Trajanje projekta: 01.01.2023 - 01.01.2023
Nacionalni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
Sofinanciranje znanstvenih revij - Journal of Comparative Politics
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Miro Haček
Trajanje projekta: 01.01.2023 - 01.01.2023
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
Religijske skupnosti v virtualni dobi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleš Črnič
Trajanje projekta: 01.11.2022 - 01.11.2022
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
NRP Produkcija smisla in znanja v času krize: kulturološki, religiološki in znanstveno-razvojni vidiki družb v Sloveniji, na Balkanu, v Evropi MR del
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aljoša Pužar
Trajanje projekta: 01.11.2022 - 01.11.2022
Nacionalni program
Center za proučevanje kulture in religije
CRP V5-2259 Globalna prisotnost in domet Slovenije v OZN MZZ del
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Boštjan Udovič
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
S transparentnostjo do enakosti plač po spolu (STEP)
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2023
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Raziskovalno skupino, ki bo sodelovala na projektu, sestavljata raziskovalki iz Centra za proučevanje organizacij in človeških virov FDV UL (dalje Center). Poleg tega bo pri projektu sodelovala tudi doktorantka, ki pod mentorstvom prof. dr. Aleksandre Kanjuo Mrčela zaključuje doktorsko nalogo iz področja plačne vrzeli med spoloma v Sloveniji in aktivno sodeluje v mreži COIN, katerega del je Center (zaposlena bo iz dela sofinanciranja MDDSZ). Temeljni okvir dejavnosti Centra je preučevanje prepletenosti različnih dejavnikov, ki uokvirjajo delovna in zasebna življenja moških in žensk v sodobni družbi. Na Centru raziskujemo socialne podlage in posledice delovanja teh, kakor tudi iskanje ustreznih politik in upravljavskih praks, ki ta prehod omogočajo ter odpravljajo njegove nezaželene socialne učinke. Znotraj tega okvira članice in člani Centra preučujemo trg delovne sile, sisteme zaposlovanja, izobraževanja, industrijskih odnosov in socialnega partnerstva; kakovosti dela in življenja; poseben poudarek pa je na medsebojnemu prepletanju in učinkovanju sistemske, organizacijske in individualne ravni. Številne raziskave na Centru obravnavajo enakost spolov kot glavno temo ali poseben vidik raziskovanja. Ta tema je bila (posredno ali neposredno) del številnih nacionalnih in mednarodnih projektov, katerih del je predstavljal naš raziskovalni center (PRECARIR, VS/2014/0534, Evropska komisija, DG Employment; EQPOWEREC – Enakost spolov pri razdelitvi ekonomske moči: razumevanje in preseganje ovir enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu; PRECARIUS – Reducing precarious work in Europe through social dialogue (Zmanjševanje prekarnega dela v Evropi s socialnim dialogom); ODA – Očetje in delodajalci v akciji (ODA-Fathers and employers in action); RECOWOWE: Reconciling Work and Welfare in Europe (RECOWOWE: Usklajevanje dela in blaginje v Evropi; Industrial Relations and Inequalities (Industrijski odnosi in neenakosti); Dostopnost trga dela za ženske in moške, itd.).
Center za proučevanje organizacij in človeških virov FDV UL sodeluje tudi v zgoraj omenjeni mednarodni raziskovalni mreži COIN (Comparative Organizational Inequality Network), v okviru katere so bile izvedene analize plačne vrzeli med spoloma v Sloveniji s pomočjo povezanih podatkov med delodajalci in zaposlenimi (Penner in drugi, 2012; King in drugi, 2017; Poje in drugi, 2019). Center za proučevanje organizacij in človeških virov je tudi nacionalna opazovalnica za Evropsko Fundacijo za izboljšanje delovnih in življenskih pogojev (Eurofound), kjer sodeluje v pridobivanju in analizi primerljivih informacij o kakovosti življenjskih in delovnih razmer v EU in je nacionalni izvajalec mednarodne longitudinalne raziskave Cranet ter glavni koordinator mednarodnega EACEA projekta Evropske komisije DEHEMS.
Zelo tesno sodelujemo tudi z drugimi institucijami, ki se osredotočajo na raziskovanje in naslavljanje tematike diskriminacije (Zagovornik načela enakosti, Mirovni inštitut, ZRC SAZU, itd.).
CRP V5-2266 S transparentnostjo do enakosti plač po spolu MDDSZ
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Vzpostavitev sistema spremljanja in napovedovanja potreb po kadrih v vzgoji in izobraževanju
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2023
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
Sistem spremljanja in napovedovanja potreb po kadrih v vzgoji in izobraževanju je nujen pogoj za uspešno delovanje vzgojno-izobraževalnega sistema. Da država nujno potrebuje tak sistem je razvidno že sedaj, ko že močno primanjkuje učiteljev določenih predmetov, v prihodnje pa bo ta problem le še bolj izrazit. Kadrovske problematike se je treba lotiti celovito, z vključitvijo vseh inštitucij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s tem področjem – tako načrtovalcev šolskih politik, fakultet, ki izobražujejo prihodnje pedagoške delavce in vodstev vzgojno-izobraževalnih inštitucij, v katerih se pedagoški delavci zaposlujejo. V okviru projekta bo ugotovljeno, kakšna je kakovost obstoječih podatkovnih baz in v kolikšni meri je razpoložljive vire mogoče povezati. Osnovno raziskovalno vprašanje pa je, kakšen bi bil, glede na razpoložljive in na novo zbrane podatke, najprimernejši sistem za spremljanje in napovedovanje potreb po kadrih v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Glavni cilj projekta je izgraditi in pilotno izvesti sistem spremljanja in napovedovanja potreb po kadrih na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. V nadaljevanju so predstavljeni konkretnejši cilji projekta.
Cilji:
analiza strategij spremljanja in napovedovanja potreb po kadrih;
pregled obstoječih virov podatkov (baze, aplikacije MIZŠ, ZRSZ, SURS…) ter ocena ustreznosti in kakovosti podatkov;
analiza primernosti dostopa do podatkovnih baz in ustreznosti podatkov z vidika zagotavljanja podatkov za sistem spremljanja in napovedovanja potreb po kadrih v vzgoji in izobraževanju;
ocena navzkrižne skladnosti podatkov in možnosti podatkovne izmenjave in povezave različnih baz;
priprava rešitev za oblikovanje modela spremljanja in izdelavo strategije za napovedovanje potreb po kadrih v vzgoji in izobraževanju.
Projektna skupina
CRP V5-2278 Vzpostavitev sistema spremljanja in napovedovanja potreb po kadrih v vzgoji in izobraževanju MIZŠ
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
Potencial nevladnih organizacij v Sloveniji za naslavljanje potreb lokalnih skupnosti
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Tatjana Rakar
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2023
Nacionalni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Nevladne organizacije s svojim delovanjem odgovarjajo na specifične potrebe v lokalnih skupnostih, njihovo vlogo pa je potrebno razumeti v okviru specifičnih nacionalnih in institucionalnih ureditev, ki vplivajo na razvoj tega sektorja in predvsem na to, na katerih področjih se nevladni sektor močneje razvija. Tovrstne aktivnosti nevladnih organizacij v lokalnih skupnostih, kjer nevladne organizacije krepijo javne storitve na tistih področjih, kjer obstajajo praznine, še niso ustrezno pripoznane in podprte v okviru javnih politik. Dobro razvite in inovativne nevladne organizacije lahko na podlagi tako imenovanega »od spodaj navzgor« (bottom up) pristopa učinkovito identificirajo in se kakovostno odzovejo na potrebe lokalnega okolja, še posebej v okviru nudenja storitev v skupnosti, prostovoljstva in zagovorništva. Cilj projekta je identifikacija naraščajočih potreb po storitvah v skupnosti, tako na ravni lokalnih skupnosti kot tudi na ravni potreb nevladnih organizacij za krepitev njihovih kapacitet za kakovostno izvajanje javnih storitev v skupnosti. V projektu bodo uporabljene različne metode družboslovnega raziskovanja. Poleg poglobljene analize ključnih sekundarnih virov bo izvedeno primarno raziskovanje in sicer na podlagi kombinacije kvalitativnega pristopa z uporabo metode fokusnih skupin ter kvantitativnega pristopa z uporabo metode ankete. Kvalitativne podatke bomo analizirali na podlagi deduktivnega in induktivnega kodiranja, za analizo kvantitativnih podatkov pa bomo uporabili deskriptivne in multivariatne statistične metode. Projekt tako zapolnjuje vrzel na področju raziskovanja nevladnega sektorja, saj v Sloveniji v zadnjem desetletju ni bilo obsežnejših raziskav, ki bi obravnavale to tematiko. Od takrat so se zgodile spremembe na ravni zakonodaje, financiranja ter še posebej na ravni nevladnih organizacij. S pomočjo poglobljene analize vloge nevladnega sektorja v slovenskem sistemu blaginje bo raziskovalni projekt nadgradil ugotovitve predhodnih raziskav, s tem pa prispeval k oblikovanju ustreznih javnih politik, ki bi nevladnemu sektorju omogočile ne le rast, temveč celovit razvoj ter ustrezno pripoznanje njegove vloge znotraj slovenskega sistema blaginje. Nevladne organizacije s svojim delovanjem odgovarjajo na specifične potrebe v lokalnih skupnostih, njihovo vlogo pa je potrebno razumeti v okviru specifičnih nacionalnih in institucionalnih ureditev, ki vplivajo na razvoj tega sektorja in predvsem na to, na katerih področjih se nevladni sektor močneje razvija. Cilj projekta je bil identifikacija naraščajočih potreb po javnih storitvah v skupnosti, tako na ravni lokalnih skupnosti kot tudi na ravni potreb NVO za krepitev njihovih kapacitet za kakovostno izvajanje javnih storitev v skupnosti. Rezultati vseh faz projekta pokažejo, da je glede pokritosti javnih storitev v skupnosti in potrebah po njih, najboljše pokrito področje požarne varnosti in civilne zaščite ter področje športa in rekreacije. V največji meri je bilo izpostavljeno pomanjkanje na področju socialnega varstva in še posebej duševnega zdravja ter na stanovanjskem področju. Kot izpostavljeno področje, še posebej glede naraščanja potreb v prihodnje, se je pokazalo področje skrbi za starejše. Rezultati pokažejo, da je slovenski nevladni sektor v zadnjih petih letih sicer rasel, ni pa se sorazmerno tudi razvijal. To hkrati pomeni, da nevladni sektor v svojem dosedanjem razvoju še ni dosegel točke, ko bi lahko njegov nadaljnji razvoj temeljil na principu subsidiarnosti javnemu sektorju. Tudi ob izdatnejšem javnem financiranju bodo nevladne organizacije v Sloveniji potrebovale še kar nekaj časa, da bodo razvile vso tisto »infrastrukturo«, ki je potrebna za kontinuirano in kakovostno zadovoljevanje potreb ljudi po socialni varnosti in socialni blaginji. S tem je neposredno povezana tudi potreba po večji profesionalizaciji sektorja, ki je odgovor na vse kompleksnejše potrebe uporabnikov javnih storitev na eni strani ter zaposlitvene priložnosti za mlade strokovnjake na drugi strani. Nadaljnji razvoj slovenskega nevladnega sektorja bi moral temeljiti na principu komplementarnosti javnemu sektorju v zagotavljanju javnih storitev v skupnosti, pri tem pa mora imeti nevladni sektor prednost pred profitnim sektorjem, za zagotovitev univerzalnosti in enakega dostopa do javnih storitev.
CRP V5-2288 Potencial nevladnih organizacij v Sloveniji za naslavljanje potreb lokalnih skupnosti MJU del
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Tatjana Rakar
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Nacionalni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Kompozitni kazalniki razvitosti občin: mednarodno primerljivo orodje za merjenje razvitosti občine
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Irena Bačlija Brajnik
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2023
Nacionalni projekt
Center za prostorsko sociologijo
Enakomeren družbeno-ekonomski razvoj v državi je poudarjen v mnogih strateških dokumentih Republike Slovenije, med njimi tudi v Strategiji razvoja lokalne samouprave RS do leta 2020. Ob odsotnosti druge ravni lokalne samouprave morajo javno-politični odločevalci spremljati stopnjo družbeno-ekonomskega razvoja na ravni LAU (Local autonomy unit; glej tudi definicijo EUROSTAT), kar je v primeru Slovenije občina. Enakomeren razvoj občin je zaželen, vendar težko uresničljiv cilj, saj so si slednje med seboj zelo različne (po velikosti, obseganju urbanega centra, bližine meje z drugo državo, naravnimi danostmi, onesnaženjem ipd.). Z namenom uravnoteženja razlik so javno-politični odločevalci, poleg drugih fiskalnih ukrepov, uvedli mehanizem merjenja razvitosti občine s t.i. koeficientom razvitosti občine. Kazalniki ki jih država trenutno upošteva za izračun koeficienta so: bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, osnova za dohodnino na prebivalca občine, število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva občine, indeks staranja prebivalstva občine, stopnja registrirane brezposelnosti, stopnja delovne aktivnosti v občini, oskrbljenost z dobrinami in storitvami javnih komunalnih služb (stopnja priključenosti na javno kanalizacijsko omrežje po aglomeracijah), opremljenost s kulturno infrastrukturo (kulturni spomeniki in objekti javne kulturne infrastrukture), delež območij Natura 2000 v občini in poseljenost občine. Koeficient razvitosti je merilo za sofinanciranje naložb občin iz državnega proračuna. To pomeni, da bolj kot je občina razvita, manjši delež finančnih sredstev bo občini namenila država.
Ker je za javno-politične odločevalce ključnega pomena kakovost podatkov za pripravo javne politike, je dejanski odraz razvitosti izražen s koeficientom razvitosti občine zelo pomemben. Prvič, zagotavljati mora celovito sliko ekonomskih razmer in kakovosti življenja v občinah, kar omogoča oceno, ali gospodarska rast pomeni tudi boljše negospodarske rezultate (v smislu zdravja, kakovosti okolja, izobraževanja itd.). Prostorska koncentracija namreč izkazuje prednosti in slabosti, pri čemer ekonomije obsega lahko prikažejo visoko stopnjo ekonomske blaginje, vendar nizko stopnjo kakovosti življenja. Drugič, merjenje družbeno-ekonomskih razmer lahko dvignejo družbeno zavest o ciljih javnih politik ter spodbujajo spremembo politike in povečajo odgovornost lokalnih oblasti. Poznavanje lokalnih razmer lahko tudi pomaga oblikovalcem politike, da prepoznajo potencialne sinergije med različnimi razsežnostmi.
Mnoge države (med njimi Poljska, Italija, Portugalska) merijo stopnjo razvitosti lokalnih skupnosti, vendar je večina raziskav in modelov oblikovana na ravni regij. Za uporabo merjenja razvitosti na občinski ravni je tovrstne kazalnike potrebno obsežneje prilagoditi. Strokovno in znanstveno so za tovrstno merjenje najprimernejši kompozitni indikatorji, saj so ti še posebej uporabni za spremljanje večdimenzionalnih pojavov in so se zaradi agregacije primarnih kazalnikov široko uporabljali za ocenjevanje uspešnosti teritorialnih enot na različnih področjih. Glavna prednost kompozitnih indikatorjev je njihova sposobnost, da integrirajo velike količine informacij v zlahka razumljive formate uporabne za analitične in politične namene (OECD, 2003). Kompozitni indikatorji torej poenostavljajo analizo kompleksnih pojavov, zlasti tistih, ki se nanašajo na objektivne ocene večdimenzionalnih pojavov. S teritorialnega vidika so kompozitni indikatorji še posebej privlačni v smislu, da omogočajo razvrščanje uspešnosti teritorialnih enot in oceno sprememb skozi čas.
Upravljanje jezikovne politike visokega šolstva: pregled stanja, dobrih praks in ukrepi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Monika Kalin Golob
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2023
Nacionalni projekt
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
S pregledom, analizo in sintezo pravno-formalnih in administrativnih ukrepov, ki se izvajajo na visokošolskih zavodih za ohranitev statusa slovenščine kot uradnega in učnega jezika ter pregledom pravno-formalnih ukrepov in aktivnosti v primerljivih državah EU bomo oblikovali vprašanja za poglobljene intervjuje z odločevalci. Ugotovitve bodo izhodišče za določitev, kdo bodo ustrezni sogovorniki in ali bodo potrebna dodatna orodja za izpeljavo nadaljnjih svežnjev. S pregledom dejavnosti, ki potekajo na visokošolskih zavodih za krepitev sporazumevalnih zmožnosti v slovenskem jeziku, bomo identificirali dobre prakse učenja slovenščine za tuje študente in študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje znotraj posameznih visokošolskih zavodov. Pridobili bomo pregled prakse jezikovne politike pri izvajanju skupnih študijskih programov slovenskih s tujimi visokošolskimi institucijami. S pregledom veljavnih predmetnikov (izbranih) študijskih programov in objav o posebnih izobraževanjih v letu pred začetkom raziskave se bo izrisala celovita slika obstoječe ponudbe. Na podlagi intervjujev bo raziskava pridobila podatke o oceni smiselnosti in učinkovitosti ponudbe in zaznala morebitne potrebe po dodatnih dejavnosti. Zanimalo nas bo, koliko izvajalci in izvajalke uporabljajo obstoječe splošne in specializirane digitalne jezikovne vire, storitve, portale in priročnike ter katere dodatne vire bi še potrebovali. Raziskava bo prinesla sveže podatke o trenutni ponudbi organiziranega učenja slovenščine za tuje študente in študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje na javnih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji in podatke o stališčih odgovornih glede nadaljnjega razvoja tovrstne dejavnosti. Izdelan bo sistematičen pregled vseh dejavnosti, ki potekajo na visokošolskih zavodih, predvsem s stališča skrbi za razvoj slovenskega jezika in strokovnega izrazoslovja ter prenosa konceptov in terminologije v slovenski jezik. V primeru izvajanja študijskega programa v tujem jeziku bo preverjena tudi dostopnost študijskih vsebin v slovenskem jeziku. Končni rezultat bo na podlagi prejšnjih korakov postavil predlog za poenoteno jezikovno politiko visokega šolstva, saj dosedanje raziskave kažejo na zapletenost jezikovnega načrtovanja v visokem šolstvu: vsesplošno deklarativno prizadevanje za internacionalizacijo in vse višjo kakovost ni osnovano na ključnih premislekih o pomenu teh pojmov in ukrepih, potrebnih za njihovo doseganje. Eden od tovrstnih nikoli v celoti in sistematično izpeljanih premislekov je tudi vprašanje jezika visokega šolstva, ki ima tudi mednarodno razsežnost tako z zavezujočimi obvezami kot z usmeritvenimi dokumenti znotraj Evropske unije, Sveta Evrope, OECD, Združenih narodov ipd. Političnim in visokošolskim odločevalcem bo predstavljen predlog za dolgoročno uravnavanje jezikovne politike, ki ohranja in utrjuje položaj slovenščine kot jezik znanosti in visokega šolstva, upoštevajoč večjezičnost in internacionalizacijo kot dejstvi sodobne kakovostne univerze.
Upravljanje jezikovne politike visokega šolstva: pregled stanja, dobrih praks in ukrepi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Monika Kalin Golob
Zunanji vodja: Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2023
Nacionalni projekt
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
S pregledom, analizo in sintezo pravno-formalnih in administrativnih ukrepov, ki se izvajajo na visokošolskih zavodih za ohranitev statusa slovenščine kot uradnega in učnega jezika ter pregledom pravno-formalnih ukrepov in aktivnosti v primerljivih državah EU bomo oblikovali vprašanja za poglobljene intervjuje z odločevalci. Ugotovitve bodo izhodišče za določitev, kdo bodo ustrezni sogovorniki in ali bodo potrebna dodatna orodja za izpeljavo nadaljnjih svežnjev. S pregledom dejavnosti, ki potekajo na visokošolskih zavodih za krepitev sporazumevalnih zmožnosti v slovenskem jeziku, bomo identificirali dobre prakse učenja slovenščine za tuje študente in študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje znotraj posameznih visokošolskih zavodov. Pridobili bomo pregled prakse jezikovne politike pri izvajanju skupnih študijskih programov slovenskih s tujimi visokošolskimi institucijami. S pregledom veljavnih predmetnikov (izbranih) študijskih programov in objav o posebnih izobraževanjih v letu pred začetkom raziskave se bo izrisala celovita slika obstoječe ponudbe. Na podlagi intervjujev bo raziskava pridobila podatke o oceni smiselnosti in učinkovitosti ponudbe in zaznala morebitne potrebe po dodatnih dejavnosti. Zanimalo nas bo, koliko izvajalci in izvajalke uporabljajo obstoječe splošne in specializirane digitalne jezikovne vire, storitve, portale in priročnike ter katere dodatne vire bi še potrebovali. Raziskava bo prinesla sveže podatke o trenutni ponudbi organiziranega učenja slovenščine za tuje študente in študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje na javnih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji in podatke o stališčih odgovornih glede nadaljnjega razvoja tovrstne dejavnosti. Izdelan bo sistematičen pregled vseh dejavnosti, ki potekajo na visokošolskih zavodih, predvsem s stališča skrbi za razvoj slovenskega jezika in strokovnega izrazoslovja ter prenosa konceptov in terminologije v slovenski jezik. V primeru izvajanja študijskega programa v tujem jeziku bo preverjena tudi dostopnost študijskih vsebin v slovenskem jeziku. Končni rezultat bo na podlagi prejšnjih korakov postavil predlog za poenoteno jezikovno politiko visokega šolstva, saj dosedanje raziskave kažejo na zapletenost jezikovnega načrtovanja v visokem šolstvu: vsesplošno deklarativno prizadevanje za internacionalizacijo in vse višjo kakovost ni osnovano na ključnih premislekih o pomenu teh pojmov in ukrepih, potrebnih za njihovo doseganje. Eden od tovrstnih nikoli v celoti in sistematično izpeljanih premislekov je tudi vprašanje jezika visokega šolstva, ki ima tudi mednarodno razsežnost tako z zavezujočimi obvezami kot z usmeritvenimi dokumenti znotraj Evropske unije, Sveta Evrope, OECD, Združenih narodov ipd. Političnim in visokošolskim odločevalcem bo predstavljen predlog za dolgoročno uravnavanje jezikovne politike, ki ohranja in utrjuje položaj slovenščine kot jezik znanosti in visokega šolstva, upoštevajoč večjezičnost in internacionalizacijo kot dejstvi sodobne kakovostne univerze. KRATEK POVZETEK S PRIPOROČILI
Javni dokumenti o jeziku visokega šolstva in znanosti RS se zavezujejo, da bodo skrbeli za razvoj slovenščine kot strokovnega in znanstvenega jezika. Za to je treba zagotoviti predvsem:
zadosten (in čim večji) obseg rabe slovenščine v strokovni in znanstveni komunikaciji,
zadostno (in čim boljše) znanje slovenščine vseh deležnikov in deležnic visokošolskega področja.
Kot pomemben del skrbi za slovenski jezik v visokem šolstvu in znanosti se pogosto omenja predvsem skrb za slovensko terminologijo posameznih strokovnih in znanstvenih področij in ved. Terminologija v nekem jeziku lahko dejavno obstaja in se razvija le tedaj, če se ta jezik redno in obsežno uporablja v visokošolski, strokovni in znanstveni komunikaciji.
Skrb za slovenski jezik tako po eni strani pomeni
dejavnosti, s katerimi jezik nadgrajujemo z novimi poimenovalnimi in drugimi izraznimi sredstvi, potrebnimi za učinkovito pedagoško in znanstveno komuniciranje;
dejavnosti, s katerimi zagotavljamo in nadgrajujemo jezikovno zmožnost vseh udeležencev in udeleženk, ki jim omogoča učinkovito komuniciranje na določenem področju.
Po drugi strani skrb za slovenski jezik v večjezičnem okviru pomeni vzpostavitev takega jezikovnega režima, v katerem bo zagotovljeno nemoteno in učinkovito komuniciranje z zadostnim obsegom rabe slovenščine za njen nadaljnji razvoj. Po naši oceni to ni mogoče brez vzpostavitve ustreznega organizacijskega okvira in oseb, odgovornih in usposobljenih za operativno upravljanje jezikovnih zadev (jezikovne pisarne).
Priporočila za jezikovno upravljanje visokega šolstva:
1. Pravnoformalni okvir
člen ZVIS naj se aktualizira.
2. Jezikovnostrateški dokumenti univerz: odgovornost univerz za jezikovni režim
Pri pripravi jezikovne strategije morajo univerze sprejeti odločitve, ki jih shematično prikazujemo na str. 42–47.
Za vključujočo večjezično podobo internacionaliziranega slovenskega visokega šolstva in hkrati njegovo odgovorno razmerje do slovenščine kot narodnega in državnega jezika bi bilo treba vzpostaviti učinkovit organizacijski okvir, ki bi zajel in omogočal vse za to potrebne dejavnosti. Da bi namreč ob dolgoletnih strateških usmeritvah za kakovost in internacionalizacijo visokega šolstva dejansko uresničili »skrb za slovenščino« in njeno sobivanje z drugimi jeziki, bi moral biti za operativno upravljanje jezikovnih zadev nekdo pristojen, odgovoren in usposobljen, najsi bo to posamezna oseba v okviru drugih delovnih nalog (na manjših ustanovah) ali pisarna z več zaposlenimi (na velikih univerzah). Vsi visokošolski deležniki in deležnice, od študentov do profesoric, morajo biti seznanjeni s tem, da lahko pri takem pooblaščenem jezikovnem informatorju, informatorki oz. jezikovni pisarni pridejo do vseh potrebnih informacij o jezikovni ureditvi svoje ustanove, o možnostih jezikovnega izobraževanja, jezikovnih storitev, jezikovnotehnološke podpore in podobno.
3. Jezikovnotehnološke storitve
V slovenskem prostoru se je v zadnjem času razvilo nekaj orodij in platform, ki v precejšnji meri olajšujejo in podpirajo sodobnejšo terminološko in terminografsko dejavnost ter omogočajo prevajanje v realnem času ter tako omogočajo večji nabor predmetov za tuje študente in večje sodelovanje tujih predavateljev.
Terminološki portal
Slovenski terminološki portal: vsaka od univerz ali visokošolskih ustanov (ali drugih ustanov, tudi podjetij) lahko namesti svoj portal s svojo korporativno identiteto.
Korpus akademske slovenščine in Nacionalni portal odprte znanosti
Korpus OSS (Open Science Slovenia) je besedilni korpus akademske slovenščine, ki je sestavljen iz besedil, dostopnih na Nacionalnem portalu odprte znanosti.
Jezikovni načrti na univerzah naj vključujejo organizacijo in financiranje uporabe terminološkega portala (ali portalov) za sistematično terminološko delo po znanstvenih področjih. Univerze skrbijo za delovanje in sprotno polnjenje portala OSS oziroma svojih repozitorijev znanstvenih del. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije skrbi za redno posodabljanje korpusa akademske slovenščine (preko infrastrukture CLARIN.SI).
Strojno prevajanje v realnem času
Po koncu pilotnega projekta Online Notes (ON), ki je namenjen razvoju sistema za avtomatizirano prevajanje slovenskih predavanj v tuje jezike, se na zainteresiranih ustanovah omogoči produkcijsko uvajanje in uporaba sistema ON.
Jezikovnotehnološki pripomočki za podporo pri pisanju znanstvenih besedil v slovenščini
Podpre se razvoj orodja za podporo pri pisanju znanstvenih besedil v slovenščini.
Specializirani klepetalni roboti
S primernimi mehanizmi se podpre raziskovalno in razvojno delo na specializiranih velikih jezikovnih modelih in specializiranih aplikacijah, ki podpirajo akademsko delo v slovenskem jeziku.
4. Večja podpora mobilnosti
Ob tehnoloških rešitvah pa je treba več virov usmeriti tudi v podporo in organizacijo ter okvirno poenotenje dejavnosti, ki jih univerze organizirajo za mobilnost in internacionalizacijo:
Za tuje izmenjavne študent(k)e je treba na vsaki članici oblikovati in financirati dodatne izbirne predmete v tujem jeziku, kamor se lahko kot k izbirnim vsebinam vključijo tudi slovenski študenti, ki pa morajo imeti možnost končati študij v celoti v slovenskem jeziku, torej jim mora biti dana možnost alternativne izbire. Kot dobra praksa se je izkazala t. i. košarica izbirnih predmetov v tujem jeziku, ki so akreditirani moduli za izmenjavne študent(k)e in možnost izbire za domače.
Organizirati je treba poletne oz. zimske šole in dodatne tečaje slovenskega jezika kot brezplačno učenje slovenščine za izmenjavne in druge tuje študente in učitelje v skladu z ugotovljenimi in načrtovanimi potrebami.
Potrdila, ki jih tuji študenti predložijo ob vpisu na redni študij so pridobljena na zelo različnih ustanovah in pogosto ne odražajo ustrezne jezikovne ravni, zato bi bilo na univerzah smiselno pripraviti seznam ustanov, pooblaščenih za izdajo veljavnih certifikatov znanja, in/ali razviti prilagojene vstopne teste jezikovnega znanja za tuje študente.
č. Omogočiti je treba tehnično podporo in opremo za dodatno ponudbo
slovenskih predavanj tujim študentom, ki bi s sistemom za avtomatizirano prevajanje slovenskih predavanj v tuje jezike lahko sledili večjemu naboru predavanj (gl. priporočila 3.)
Za spodbujane izmenjav odhajajočih domačih študentov je treba v predmetnikih akreditirati čas za študij na sodelujoči tuji instituciji, t. i. mobilnostno
Pristojno ministrstvo naj sredstva za internacionalizacijo univerz usmerja v dejansko podporno okolje, ki omogoča polno delovanje slovenščine kot strokovnega jezika in jezika znanosti ter kakovostno internacionalizacijo prek dobro organizirane mobilnosti študentskega, pedagoškega, raziskovalnega in strokovnega osebja.
Zaviralni in spodbujevalni dejavniki odziva odrasle populacije na preventivni program in program krepitve zdravja Skupaj za zdravje
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tanja Kamin
Zunanji vodja: UL FDV
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 31.03.2024
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
Razpoložljivo znanje je temelj pri sestavi projektnega partnerstva, saj oba partnerja posedujeta specifično znanje in izkušnje. Znanje lahko skupaj kakovostno prilagodimo in implementiramo v doseganje projektnih ciljev. NIJZ je institucija, ki na nacionalni in regionalni ravni s strokovnim znanjem in kompetencami zaposlenih ugotovi stanje in potrebe na primarni ravni zdravstvenega varstva na področju preventive. Predlogi ukrepov bodo tako temeljili na preverjenih ugotovitvah in kakovostnih rešitvah. Predlagani projekt bo uporabil izkušnje in izsledke preteklih kvalitativnih raziskav, ki so se izvajale v projektu »Za boljše zdravje in zmanjševanje neenakosti v zdravju – Skupaj za zdravje« in v projektu »Model skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanja neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih – MoST«. Uporabil in nadgradil bo neposredne učinke preteklega mednarodnega projekta »Global Social Sciences Network for Infectious Threats and Antimicrobial Resistance – Sonar Global« in raziskave “COVID-19: Ocena ranljivosti in vključevanje skupnosti” v okviru omenjenega projekta..
Rezultati projekta bodo uporabni pri sprejemanju strateških odločitev, odločitev o oblikovanju politik na področju javnega zdravja pa tudi medresorsko na področju sociale, izobraževanja in zaposlovanja. S predlaganim projektom bodo pridobljena nova znanja in dognanja, ki bodo uporabna tako za strokovno javnost kot odločevalce na več področjih, in sicer na področju javnega zdravstva, zdravstvenega varstva in storitev, zdravstvenih politik, zdravstvenega varstva na primarni ravni, komunikologije in družbenih ved. Prav tako bodo izsledki raziskav izvedenih v okviru predlaganega projekta ter pridobljena nova znanja objavljeni in dostopni na nacionalni in mednarodni ravni.
CRP V3-2331 Zaviralni in spodbujevalni dejavniki odziva odrasle populacije na preventivni program in program krepitve zdravja Skupaj za zdravje MZ del
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tanja Kamin
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 01.10.2022
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
Digitalne neenakosti in starejši odrasli v Sloveniji: evalvacija ukrepov izvedenih v okviru Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Simona Hvalič Touzery
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2024
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Kljub digitalni preobrazbi sodobnih družb je delež uporabnikov interneta med starimi 55 let in več (starejši odrasli) še vedno zelo nizek. Zanje je značilno pomanjkanje internetnih veščin, ki predstavlja pomembno oviro za njihovo boljšo digitalno vključenost, ki bi se odražala v manjših digitalnih neenakostih in bolj razširjeni uporabi digitalnih javnih storitev. Digitalno vključenost Evropska komisija spremlja z indeksom DESI, ki meri napredek na področju človeškega kapitala (tj. digitalne veščine državljanov), a ne omogoča vpogleda v odnos med socialnimi in digitalnimi neenakostmi na vseh ravneh digitalnega razkoraka (dostop, veščine, posledice uporabe). Celovit pristop je sicer nujen tako za razumevanje temeljnih razlogov za digitalno (ne)udejstvovanje starejših odraslih kot tudi za oblikovanje in implementacijo strategij, ki bi prek digitalnega opismenjevanja zmanjšale digitalne neenakosti med starejšimi.
Izhajajoč iz zgornjih spoznanj je glavni cilj projekta prispevati k izboljšanju digitalne vključenosti starejših odraslih v Sloveniji prek (i) poglobljenega vsebinskega in metodološkega razumevanja učinkovitosti izvedenih ukrepov digitalnega opismenjevanja, ki so za to skupino predvidene v Zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV), (ii) celovite in empirično utemeljene ocene izpostavljenosti starejših odraslih trem ravnem digitalnega razkoraka, ter (iii) pregleda in priprave smernic za razvoj starejšim prijaznih digitalnih storitev. Z uporabo pristopa kombiniranih metod bomo:
1. Izvedli celovit pregled strategij in ukrepov na področju spodbujanja digitalne vključenosti starejših odraslih v mednarodnem prostoru, z izvedbo (i) sistematične analize strategij na področju digitalne vključenosti starejših odraslih, (ii) kritične analize različnih formalnih oblik njihovega digitalnega opismenjevanja v državah v vrhu indeksa DESI, (iii) sistematičnega pregleda obstoječega znanja na področju dejavnikov njihove digitalne vključenosti v medkulturni primerjavi.
2. Izvedli kvalitativno študijo o učinkovitosti izobraževalnih programov za starejše odrasle, ki bodo izpeljani v okviru ZSDV, sistematično proučili obstoječa znanja na področju digitalnega opismenjevanja starejših odraslih ter oblikovali teoretsko utemeljena in empirično preverjena priporočila za načrtovanje, izvedbo in evalvacijo tovrstnih izobraževanj v Sloveniji.
3. Razvili in testirali metodološki instrumentarij za merjenje vidikov digitalne vključenosti starejših odraslih, ki nadgrajuje indeks DESI, saj bo vključeval vse tri ravni digitalnega razkoraka. Instrumentarij bo omogočal kontinuirano spremljanje napredka na področju digitalnega opismenjevanja te skupine v Sloveniji tudi po koncu trajanja projekta.
4. Izvedli preliminarno anketno raziskavo v Sloveniji, s katero bomo okrepili konceptualno in empirično razumevanje socio-tehničnih vidikov digitalnih neenakosti med starejšimi (ne)uporabniki interneta, ki se navezujejo na vse ravni digitalnega razkoraka.
Na podlagi triangulacije rezultatov zgornjih aktivnosti bomo oblikovali priporočila za razvoj starejšim prijaznih digitalnih javnih storitev in smernice za spodbujanje digitalne vključenosti starejših odraslih in za njihovo uporabo digitalnih javnih storitev. Vse našteto bo prispevalo k učinkovitejšemu doseganju ciljev ZSDV ter večji senzibilizaciji deležnikov in odločevalcev za problematiko digitalnih neenakosti.
Projekt združuje več kot dve desetletji mednarodno priznanega interdisciplinarnega raziskovalnega dela projektne skupine in njihove izkušnje z mednarodnimi projekti, povezanimi z digitalnimi neenakostmi, gerontehnologijo in anketno metodologijo, kot tudi z raziskovanjem in razvojem starejšim prijaznih storitev e-zdravja in e-oskrbe. Skupina ima odlične mednarodne povezave z vodilnimi raziskovalci, zato v znanstvenem in svetovalnem odboru projekta sodelujejo pionirji raziskav digitalnih neenakosti. To zagotavlja, da bodo ambiciozni cilji predlaganega projekta v celoti uresničeni.
Digitalne neenakosti in starejši odrasli v Sloveniji: evalvacija ukrepov izvedenih v okviru Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Simona Hvalič Touzery
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2024
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Kljub digitalni preobrazbi sodobnih družb je delež uporabnikov interneta med starimi 55 let in več (starejši odrasli) še vedno zelo nizek. Zanje je značilno pomanjkanje internetnih veščin, ki predstavlja pomembno oviro za njihovo boljšo digitalno vključenost, ki bi se odražala v manjših digitalnih neenakostih in bolj razširjeni uporabi digitalnih javnih storitev. Digitalno vključenost Evropska komisija spremlja z indeksom DESI, ki meri napredek na področju človeškega kapitala (tj. digitalne veščine državljanov), a ne omogoča vpogleda v odnos med socialnimi in digitalnimi neenakostmi na vseh ravneh digitalnega razkoraka (dostop, veščine, posledice uporabe). Celovit pristop je sicer nujen tako za razumevanje temeljnih razlogov za digitalno (ne)udejstvovanje starejših odraslih kot tudi za oblikovanje in implementacijo strategij, ki bi prek digitalnega opismenjevanja zmanjšale digitalne neenakosti med starejšimi.
Izhajajoč iz zgornjih spoznanj je glavni cilj projekta prispevati k izboljšanju digitalne vključenosti starejših odraslih v Sloveniji prek (i) poglobljenega vsebinskega in metodološkega razumevanja učinkovitosti izvedenih ukrepov digitalnega opismenjevanja, ki so za to skupino predvidene v Zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV), (ii) celovite in empirično utemeljene ocene izpostavljenosti starejših odraslih trem ravnem digitalnega razkoraka, ter (iii) pregleda in priprave smernic za razvoj starejšim prijaznih digitalnih storitev. Z uporabo pristopa kombiniranih metod bomo:
1. Izvedli celovit pregled strategij in ukrepov na področju spodbujanja digitalne vključenosti starejših odraslih v mednarodnem prostoru, z izvedbo (i) sistematične analize strategij na področju digitalne vključenosti starejših odraslih, (ii) kritične analize različnih formalnih oblik njihovega digitalnega opismenjevanja v državah v vrhu indeksa DESI, (iii) sistematičnega pregleda obstoječega znanja na področju dejavnikov njihove digitalne vključenosti v medkulturni primerjavi.
2. Izvedli kvalitativno študijo o učinkovitosti izobraževalnih programov za starejše odrasle, ki bodo izpeljani v okviru ZSDV, sistematično proučili obstoječa znanja na področju digitalnega opismenjevanja starejših odraslih ter oblikovali teoretsko utemeljena in empirično preverjena priporočila za načrtovanje, izvedbo in evalvacijo tovrstnih izobraževanj v Sloveniji.
3. Razvili in testirali metodološki instrumentarij za merjenje vidikov digitalne vključenosti starejših odraslih, ki nadgrajuje indeks DESI, saj bo vključeval vse tri ravni digitalnega razkoraka. Instrumentarij bo omogočal kontinuirano spremljanje napredka na področju digitalnega opismenjevanja te skupine v Sloveniji tudi po koncu trajanja projekta.
4. Izvedli preliminarno anketno raziskavo v Sloveniji, s katero bomo okrepili konceptualno in empirično razumevanje socio-tehničnih vidikov digitalnih neenakosti med starejšimi (ne)uporabniki interneta, ki se navezujejo na vse ravni digitalnega razkoraka.
Na podlagi triangulacije rezultatov zgornjih aktivnosti bomo oblikovali priporočila za razvoj starejšim prijaznih digitalnih javnih storitev in smernice za spodbujanje digitalne vključenosti starejših odraslih in za njihovo uporabo digitalnih javnih storitev. Vse našteto bo prispevalo k učinkovitejšemu doseganju ciljev ZSDV ter večji senzibilizaciji deležnikov in odločevalcev za problematiko digitalnih neenakosti.
Projekt združuje več kot dve desetletji mednarodno priznanega interdisciplinarnega raziskovalnega dela projektne skupine in njihove izkušnje z mednarodnimi projekti, povezanimi z digitalnimi neenakostmi, gerontehnologijo in anketno metodologijo, kot tudi z raziskovanjem in razvojem starejšim prijaznih storitev e-zdravja in e-oskrbe. Skupina ima odlične mednarodne povezave z vodilnimi raziskovalci, zato v znanstvenem in svetovalnem odboru projekta sodelujejo pionirji raziskav digitalnih neenakosti. To zagotavlja, da bodo ambiciozni cilji predlaganega projekta v celoti uresničeni.
Analiza raziskovalnih infrastruktur za krepitev nacionalnih in EU raziskovalnih zmogljivosti
Vodja projekta na FDV: asist.dr. Gregor Čehovin
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2024
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Predlagani projekt se osredotoča na vsebine, povezane z evropskimi raziskovalnimi infrastrukturami. Raziskave in analize, ki jih projekt vključuje, bodo služile kot podpora nacionalnemu Načrtu razvoja raziskovalne infrastrukture (NRRI). Hkrati vključuje tudi niz vsebin, ki bodo prispevale k uresničevanju ERA (Evropski raziskovalni prostor), skladno s cilji, zapisanimi v sporočilu Evropske Komisije o prenovljenem raziskovalnem prostoru. (Evropska komisija, COM 628/20).
Za krepitev ERA so raziskovalne infrastrukture (RI) ključnega pomena. Vključno z evropskim oblakom odprte znanosti (EOSC) in tehnološkimi infrastrukturami (TI), so RI ključna podpora raziskavam in tehnološkim inovacijam ter gonilna sila multidisciplinarne in podatkovno intenzivne znanosti.
Projekt ima dva ključna cilja, ki bosta dosežena s tremi ključnimi delovnimi svežnji (DS):
• pregled učinka raziskovalnih infrastruktur na raziskovalne zmogljivosti v nacionalnem in mednarodnem (EU) prostoru ter priprava predlogov ukrepov za izvajanje ESFRI Roadmapa na nacionalni ravni.
• oblikovanje ustrezne metodologije, ki se bo uporabljala pri vrednotenju razvoja evropskih raziskovalnih infrastruktur in bila tako v oporo upravni strukturi ESFRI kot nacionalnim državam pri vrednotenju in oblikovanju lastnih načrtov razvoja RI (nacionalnih RI roadmapov).
DS2: Vpliv raziskovalnih infrastruktur (RI) na razvoj ERA in nacionalnega raziskovalno inovacijskega okolja
Cilji nalog, izvedenih v okviru DS2, je prispevati k razvoju ERA in nacionalnega inovacijskega raziskovalnega okolja. Dostopnost in celovitost sistema raziskovalnih infrastruktur v evropskem prostoru je ključnega pomena za podporo raziskovalnemu delu znotraj ERA. V DS2 bomo z metaštudijo izvedli analizo o ključnih konceptualnih, operativnih in raziskovalnih vidikih dejavnikov in načinov upravljanja RI in TI. Hkrati bomo proučili vpliv RI na razvoj nacionalnega raziskovalnega inovacijskega okolja. V okviru DS2 bo opravljen tudi pregled sistemov spremljanja in vrednotenja učinkov RI, ter razvita metodologija spremljanja in poročanja o socio-ekonomskih vplivih RI.
DS3: Študije primera »Sodelovanje z industrijo na primeru HPC Vega in izbranih ERIC-ih
Cilj poglobljene analize delovanja izbranih ERIC-ov in HPC Vega je ugotoviti, v kakšni meri obstoječe raziskovalne infrastrukture že naslavljajo potrebe gospodarstva, kakšne so izkušnje s sodelovanjem RI z industrijo in kje se kažejo morebitne ovire tovrstnega sodelovanja.
DS4: Študija instrumentov financiranja raziskovalnih infrastruktur v državah članicah EU
Cilj nalog v tem delovnem svežnju je proučitev sistemov financiranja ter sinergične porabe sredstev s študijo, ki bo vključevala zbiranje podatkov z anketnimi vprašalniki ter intervjuji med izbranimi RI. Pri tem bomo uporabili tudi metodo Delfi, ki se uporablja za napovedovanje, zbiranje informacij v procesu odločanja ali zbiranje mnenj o različnih strategijah.
Na podlagi izvedenih nalog DS2 bomo oblikovali metodologijo in kazalnike za spremljanje učinkovitosti RI, ki bi jih lahko aplicirali v vseh (njihovih) domenah delovanja. Oblikovali bomo priporočila za spremljanje in upravljanje RI v EU. Pomembna naloga bo aplikacija ugotovitev in priporočil za slovensko znanstvenoraziskovalno okolje.
Na podlagi izvedenih nalog DS3 bomo pripravili predlog dolgoročne strategije delovanja ERIC in drugih ESFRI Landmark projektov in se tako proaktivno odzvali na oblikovanje tehnoloških infrastruktur, kjer se sodelovanje z gospodarstvom že uspešno razvija.
Na podlagi nalog izvedenih v DS4 bomo pripravli pregled stabilnega financiranja RI ter na podlagi ugotovitev izvedene študije pripravili predloge in priporočila stabilnega finaciranja.
Analiza raziskovalnih infrastruktur za krepitev nacionalnih in EU raziskovalnih zmogljivosti
Vodja projekta na FDV: asist.dr. Gregor Čehovin
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2024
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Predlagani projekt se osredotoča na vsebine, povezane z evropskimi raziskovalnimi infrastrukturami. Raziskave in analize, ki jih projekt vključuje, bodo služile kot podpora nacionalnemu Načrtu razvoja raziskovalne infrastrukture (NRRI). Hkrati vključuje tudi niz vsebin, ki bodo prispevale k uresničevanju ERA (Evropski raziskovalni prostor), skladno s cilji, zapisanimi v sporočilu Evropske Komisije o prenovljenem raziskovalnem prostoru. (Evropska komisija, COM 628/20).
Za krepitev ERA so raziskovalne infrastrukture (RI) ključnega pomena. Vključno z evropskim oblakom odprte znanosti (EOSC) in tehnološkimi infrastrukturami (TI), so RI ključna podpora raziskavam in tehnološkim inovacijam ter gonilna sila multidisciplinarne in podatkovno intenzivne znanosti.
Projekt ima dva ključna cilja, ki bosta dosežena s tremi ključnimi delovnimi svežnji (DS):
• pregled učinka raziskovalnih infrastruktur na raziskovalne zmogljivosti v nacionalnem in mednarodnem (EU) prostoru ter priprava predlogov ukrepov za izvajanje ESFRI Roadmapa na nacionalni ravni.
• oblikovanje ustrezne metodologije, ki se bo uporabljala pri vrednotenju razvoja evropskih raziskovalnih infrastruktur in bila tako v oporo upravni strukturi ESFRI kot nacionalnim državam pri vrednotenju in oblikovanju lastnih načrtov razvoja RI (nacionalnih RI roadmapov).
DS2: Vpliv raziskovalnih infrastruktur (RI) na razvoj ERA in nacionalnega raziskovalno inovacijskega okolja
Cilji nalog, izvedenih v okviru DS2, je prispevati k razvoju ERA in nacionalnega inovacijskega raziskovalnega okolja. Dostopnost in celovitost sistema raziskovalnih infrastruktur v evropskem prostoru je ključnega pomena za podporo raziskovalnemu delu znotraj ERA. V DS2 bomo z metaštudijo izvedli analizo o ključnih konceptualnih, operativnih in raziskovalnih vidikih dejavnikov in načinov upravljanja RI in TI. Hkrati bomo proučili vpliv RI na razvoj nacionalnega raziskovalnega inovacijskega okolja. V okviru DS2 bo opravljen tudi pregled sistemov spremljanja in vrednotenja učinkov RI, ter razvita metodologija spremljanja in poročanja o socio-ekonomskih vplivih RI.
DS3: Študije primera »Sodelovanje z industrijo na primeru HPC Vega in izbranih ERIC-ih
Cilj poglobljene analize delovanja izbranih ERIC-ov in HPC Vega je ugotoviti, v kakšni meri obstoječe raziskovalne infrastrukture že naslavljajo potrebe gospodarstva, kakšne so izkušnje s sodelovanjem RI z industrijo in kje se kažejo morebitne ovire tovrstnega sodelovanja.
DS4: Študija instrumentov financiranja raziskovalnih infrastruktur v državah članicah EU
Cilj nalog v tem delovnem svežnju je proučitev sistemov financiranja ter sinergične porabe sredstev s študijo, ki bo vključevala zbiranje podatkov z anketnimi vprašalniki ter intervjuji med izbranimi RI. Pri tem bomo uporabili tudi metodo Delfi, ki se uporablja za napovedovanje, zbiranje informacij v procesu odločanja ali zbiranje mnenj o različnih strategijah.
Na podlagi izvedenih nalog DS2 bomo oblikovali metodologijo in kazalnike za spremljanje učinkovitosti RI, ki bi jih lahko aplicirali v vseh (njihovih) domenah delovanja. Oblikovali bomo priporočila za spremljanje in upravljanje RI v EU. Pomembna naloga bo aplikacija ugotovitev in priporočil za slovensko znanstvenoraziskovalno okolje.
Na podlagi izvedenih nalog DS3 bomo pripravili predlog dolgoročne strategije delovanja ERIC in drugih ESFRI Landmark projektov in se tako proaktivno odzvali na oblikovanje tehnoloških infrastruktur, kjer se sodelovanje z gospodarstvom že uspešno razvija.
Na podlagi nalog izvedenih v DS4 bomo pripravli pregled stabilnega financiranja RI ter na podlagi ugotovitev izvedene študije pripravili predloge in priporočila stabilnega finaciranja.
Remembering As Resistance. Inclusive Commemorations Versus Competitive Victimhood After Mass Atrocity
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Natalija Majsova
Trajanje projekta: 01.10.2022 - 30.09.2024
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
Projekt Remembering As Resistance. Inclusive Commemorations Versus Competitive Victimhood After Mass Atrocity poskuša s preučevanjem izbranih krajev vojnega nasilja z vidika političnih in kulturnih študij razviti integrativni pristop k analiziranju kompleksnih povezav med vojnimi komemoracijami in trajnim mirom. Projekt se osredotoča na pomemben primer nekdanje Jugoslavije in se osredotoča na proučevanje krajev spominjanja na križišču njihovega materialnega in mediatiziranega obstoja, sledenje interakcijam med spominskimi obeležji od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor ter razumevanje družbenega vpliva, ki ga slednje skušajo doseči.
V času trajanja projekta bo mednarodna raziskovalna skupina vzela v precep raziskovalna vprašanja, kot so: Kakšno vlogo igrajo komemoracije pri oblikovanju kolektivnega spomina v krajih vojnega nasilja? Kako takšna spominska obeležja ustvarjajo ali ovirajo trajni mir? In v kolikšni meri lahko vključevanje (neuradnih) komemoracij na lokalni ravni in pobud od spodaj navzgor na splošno spodbuja bolj vključujočo obliko spominjanja?
Projekt se osredotoča na izbrane kraje skrajnih vojnih grozodejstev, kjer nacionalistične elite redno spodbujajo tekmovalne diskurze o žrtvah, da bi podžgale podobe sovražnika značilne za obdobje vojne. Tovrstne nacionalistične mobilizacije so ovira za vključujoče državljanstvo in trajen mir. Cilji projekta so: 1.) raziskati povezavo med kraji spominjanja, oblikovanjem kolektivnega spomina (in kolektivnega zanikanja) ter (umanjkanjem) trajnega miru v krajih, ki so jih pretresali nasilni konflikti; projekt se bo najprej osredotočil na Vukovar na Hrvaškem; 2.) mapirati v kolikšni meri in na kakšne načine so lokalni glasovi in perspektive od spodaj navzgor vključeni ali izključeni v konkurenčne uradne različice spominjanja; 3.) analizirati politično dinamiko povezano z izbranimi mesti spomina in njihovo mediatizacijo. Projekt se osredotoča tako na uradne kot alternativne diskurze, podobe in narative, ki se nanašajo na izbrana mesta nasilja in komemoracije povezane z njimi.
Ključni cilj projekta je ugotoviti, kakšne so možnosti alternativnih spominskih obeležij, da se uprejo in sprevržejo vztrajno politiko vojnega hujskaštva. V ta namen proučujemo njihov odnos do formalnih komemorativnih institucij in raziskujemo, ali lahko oblikujejo izvedljivo in bolj vključujočo alternativo. Pri tem se opiramo na konceptualne okvire in metode politične antropologije na eni strani in humanistike (kulturologije/medijskih študij, študij spomina) na drugi strani.
Inovativnost projekta je v fokusu na vprašanja, kdaj in kako bi lahko kraji spopadov in spominskih obeležij v nekdanji Jugoslaviji delovali kot kraji sprave, ki bi vključevali vse državljane, tudi tiste, ki so zdaj pogosto izključeni. Ključen pomen tega empiričnega prizadevanja je v tem, da razpravo o spominskih praksah na Balkanu vključi v širši akademski razmislek o povezavi med komemoracijami in trajnim mirom na območjih nekdanjega vojnega nasilja.
PERHOUSE - Osebne in gospodinjske storitve (OGS) v državah Srednje in Vzhodne Evrope: Izboljšanje delovnih pogojev in storitev prek industrijskih odnosov
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Branko Bembič
Trajanje projekta: 01.08.2022 - 31.07.2024
Mednarodni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Projekt PERHOUSE analizira značilnosti osebnih in gospodinjskih storitev (OGS) in izzive, povezane s kvaliteto storitev, delovnimi pogoji in industrijskimi odnosi na tem področju v državah srednje in vzhodne Evrope. OGS smo za namene projekta opredelili kot široko paleto storitev, ki se izvajajo v gospodinjstvih in za gospodinjstva, kot so varstvo otrok in varstvo starejših in invalidov, čiščenje, manjša popravila in druga gospodinjska dela.
Cilj projekta je med drugim raziskati industrijske odnose in potencial za socialni dialog na področju OGS v srednje in vzhodnoevropski regiji ter raziskati povezavo s strukturami socialnega dialoga na ravni EU. Pri raziskavi, ki jo koordinira Central European Labour Studies Institute (CELSI) iz Slovaške, poleg Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV UL) sodelujejo še projektni partnerji iz Češke (Karlova Univerza), Estonije (Univerza v Tartuju), Poljske (Univerza Marie Curie- Sklodowska) in Severne Makedonije (MK 2025) ter Evropsko združenje ponudnikov storitev za osebe z invalidnostjo (EASPD). Sektor osebnih in gospodinjskih storitev (OGS) v Sloveniji je zelo raznolik. Obravnavali smo tri ključne segmente: oskrbo starejših in invalidov, varstvo otrok in podporne storitve za gospodinjstva – čiščenje doma.
Večina težav na področju kakovosti in dostopnosti storitev ter plač in delovnih pogojev je medsebojno povezanih in izhaja iz problema (ne)ustreznega javnega financiranja in organiziranosti javne službe. Oskrba starejših in invalidov se delno financira iz javnih sredstev, vendar nezadostno, kar najbolj občutijo neplačane neformalne oskrbovalke in oskrbovalci (zlasti družinski člani), ki zagotavljajo večino oskrbe. Zaradi kakovostnega in razmeroma dostopnega institucionalnega javnega sistema predšolske vzgoje, so OGS na področju varstva otrok manj razvite in večinoma neformalne (delo na črno). Podporne OGS za gospodinjstva se večinoma zagotavljajo na trgu in so dostopne le ljudem z višjimi dohodki, potrebe velikega dela prebivalstva niso zadovoljene.
V vseh segmentih OGS glavni izziv predstavljajo nizko plačilo in slabi delovni pogoji. Kljub temu so delovni pogoji precej boljši, ko se OGS zagotavljajo kot javne storitve. Kadar so prepuščene trgu, temeljijo zlasti na prekarnem delu, ki se pogosto opravlja črno. Neformalna zaposlitev in pomanjkanje socialne varnosti prevladujeta pri varstvu otrok in čiščenju na domu. Pri oskrbi starejših in invalidov so izziv predvsem dolgi delovniki, nepredvidljivi urniki ter področje zdravja in varnosti pri delu. Reševanje teh problemov je nujno za premagovanje težav s pomanjkanjem delovne sile.
Delavke in delavci z vseh treh področij, ki smo jih preučevali, so večinoma naklonjeni sindikalnemu organiziranju, ki pa je razširjeno le na področju skrbi za starejše in invalide, kjer je tudi socialni dialog razmeroma razvit. Izjema je področje osebne asistence, kjer ne vlada ne formalni izvajalci niso pripravljeni prevzeti vloge socialnih partnerjev pri kolektivnih pogajanjih. V segmentu podpornih storitev za gospodinjstva opravijo večino OGS obrtniki in mala podjetja, vendar panožna kolektivna pogodba v tem sektorju nima razširjene veljave, zato je njena uporaba omejena.
Politični repertoarji mladih
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tanja Oblak Črnič
Trajanje projekta: 01.07.2022 - 01.07.2022
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
EU - E+ EVI-DEMS Enhancing Volunteer Impact - Developing European Management Standards
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.03.2022 - 01.03.2022
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
SIC-SI Safer Internet Centre Slovenia 2022-2024
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Zunanji vodja: Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.03.2022 - 01.03.2022
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
Projekt Center za varnejši internet izvajajo Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), financirata pa ga Agencija HaDEA pri Evropski komisiji in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:
Točka osveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij, katere namen je osveščanje ciljnih skupin otrok, najstnikov, staršev, učiteljev in socialnih delavcev preko različnih online in offline aktivnosti, izobraževanj, delavnic, gradiv, promocijskih, medijskih kampanj o tem, kako varno in odgovorno uporabljati internet in mobilne naprave.
Svetovalna linija za težave na spletu Tom telefon 116 111, na kateri med 12. in 20. uro vsak dan svetovalci odgovarjajo na vprašanja, dileme in rešujejo vaše zagate, povezane z uporabo interneta. Storitev je na voljo za otroke, mlade in njihove starše. Na voljo je tudi TOM klepetalnica http://www.e-tom.si/, kjer lahko otroci, mladostniki ter njihovi starši nasvete in pomoč dobijo prek spletnega klepeta.
Anonimna spletna prijava posnetkov spolnih zlorab otrok. Če na spletu naletite na tovrstne vsebine, jih lahko prijavite na www.spletno-oko.si. Sodelovanje podobnih točk v Evropi se je izkazalo za učinkovit ukrep v boju za zmanjšanje razširjenosti gradiv, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok na internetu.
Tackling gender based cyberviolence among adolescent girls and young women (TRACeD)
Vodja projekta na FDV: Urška Valentič
Zunanji vodja: Centre for European Constitutional Law - Themistokles and Dimitris Tsatsos Foundation, Athens, Greece
Trajanje projekta: 01.03.2022 - 29.02.2024
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
Namen projekta TRACeD je spoprijemanje s spletnim nasiljem nad dekleti in mladimi ženskami zaradi spola. Tehnološki napredek je spremenil in razširil načine izvajanja spolnega nasilja. Spletno nasilje nad ženskami in dekleti (VAWG), tako kot vse oblike nasilja, ovira polno uresničevanje enakosti spolov. Specifične potrebe s tega področja so podrobno pojasnjene v številnih poročilih Evropske komisije in vključujejo: 1) potrebo po prilagojenem in praktičnem usposabljanju učiteljev, staršev, otrok in učencev o varnem internetu, 2) potrebo po usklajenem, multidisciplinarnem odzivu na potrebe žrtev spletnega nasilja in 3) potrebo po mehanizmu za podporo in zgodnje preprečevanje.
Projekt TRACeD obravnava prav te potrebe z interdisciplinarnim pristopom, katerega cilj je razviti prilagojeno, medsektorsko metodologijo, ki bo večagentna in participativna, ter jo nato pilotno preizkusiti v sodelujočih državah, Grčiji, Italiji, Sloveniji in na Cipru. The insights gleaned and commitments made during the project period are a testament to partners' collective determination to combat gender-based violence comprehensively. All participants emphasized the need for continued research, advocacy and capacity-building activities such as the ones held during the implementation of TRACeD, as well as the need for joint efforts and synergies to address gaps in knowledge, promote prevention and strengthen support systems for victims. The research showed there is a lack of awareness of the problem among young people, while the incidence of such violence is pervasive. In relation to attitudes towards technology, many teachers feel that these phenomena do not concern them, as they take place on privately owned phones.
Young people experience this kind of online violence even though they are often not ready to talk about it or to express their feelings to adults. They may be afraid or ashamed to admit it, but they need trustworthy adults to help them or direct them to help. The phenomenon of blame-shifting is very much present and is one of the reasons why young people are often reluctant to report incidents of violence.
There is a need for systematic education in schools on the problem of gender-based violence, especially online. The role of the family is fundamental, but parents often do not have the necessary tools, especially during such a delicate period as adolescence. Young boys, who are also part of society and must contribute to tackling this problem, must also be empowered. It is urgent to restrict access to online pornography for children. There are younger and younger children online, violence is becoming normalised, there is hyper-sexualisation, and online influencers with harmful messages are also a problem.
TP-BledCom 2022, 28. mednarodni simpozij za raziskovanje v odnosih z javnostmi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Dejan Verčič
Trajanje projekta: 01.01.2022 - 01.01.2022
Nacionalni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
DIFFABILITY - Visokošolski učni načrti in programi prehoda za opolnomočenje študentov z različnimi zmožnostmi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.01.2022 - 30.06.2024
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Cilj projekta je ustvariti pregled najboljših obstoječih praks in predstaviti inovativne rešitve za pripravo učnih vsebin, namenjenih poučevanju in učenju na daljavo v visokošolskem izobraževanju na področju podjetništva, ki bodo dostopne tudi študentom z različnimi sposobnostmi oz. posebnimi potrebami (differently-abled students) s poudarkom na vsebinah, dostopnih slepim, slabovidnim ter gluhim in naglušnim študentom. Ključne teme, ki jih bo projekt obravnaval, se nanašajo na vključujoče (visokošolske) izobraževalne sisteme, na oblikovanje sistemov digitalnega izobraževanja, prilagojenega študentom z različnimi sposobnostmi ter spodbujanje inovativnih (digitalnih) praks poučevanja.
Projekt, v katerem kot partnerska organizacija sodeluje tudi Univerza v Ljubljani, se je začel januarja 2022 in bo trajal 18 mesecev.
PARTNERJI
Vytauto Didžiojo universitetas (Litva): https://www.vdu.lt/en/
Univerza v Ljubljani (Slovenija): https://www.uni-lj.si/
Out of The Box Europe (Portugalska): https://otbeurope.com/
Italienische Handelskammer München-Stuttgart Camera di Commercio Italo – Tedesca (Nemčija): https://italcam.de/
CHAMBRE DE COMMERCE BELGO-ITALIENNEASBL (Belgija): https://www.ccitabel.com/ccib/en/
Egitimde Gorme Engelliler Dernegi (Turčija): http://www.egitimdegormeengelliler.org/english/
TURKIYE GENCLIK BIRLIGI DERNEGI (Turčija): https://tgb.gen.tr/english
TP ESFRI-MIZŠ
Vodja projekta na FDV: znan.sod.dr. Barbara Brečko
Trajanje projekta: 01.01.2022 - 01.01.2022
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
eWBL - Praktično usposabljanje v spletnem okolju
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.01.2022 - 31.12.2024
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Ker se v delovnih okoljih vse pogosteje uporabljajo spletne in hibridne oblike (t. i. delo na daljavo), so načini, kako zagotoviti tovrsten in učinkovit proces na področju praktičnega usposabljanja pripravnikov in študentov, postali nujna potreba izobraževalcev po vsej EU.
Projekt eWBL obravnava to potrebo, s ciljem razvoja okvirov, orodij in smernic, ki bi jih lahko izobraževalci v visokošolskem izobraževanju uporabili za kakovostno praktično usposabljanje.
Glavni cilj projekta je usposobiti izobraževalce na visokošolskih zavodih (predavatelje, visokošolske učitelje, pedagoške in delovne mentorje ter administrativno osebje) za oblikovanje in izvajanje visokokakovostnega praktičnega usposabljanja v spletnem, delovnem okolju. Za dosego tega cilja bo projekt raziskal, kako se je 25 visokokakovostnih ponudnikov praktičnega usposabljanja v Evropi spoprijelo s pedagoškimi in tehnološkimi izzivi, povezanimi s prehodom v spletno okolje, in kakšne rešitve so na tem področju pripravili.
Projekt, v katerem kot partnerska organizacija sodeluje tudi Univerza v Ljubljani, se je začel januarja 2022 in bo trajal 36 mesecev.
Spletna stran projekta: https://www.ewbl-project.com/
PARTNERJI:
FH Münster University of Applied Sciences (Germany): https://www.fh-muenster.de
Fondazione Giacomo Brodolini (Italy): https://www.fondazionebrodolini.it
Momentum Education (Ireland): https://www.momentumeducation.com
The University of Groningen (Netherlands): https://www.rug.nl
Ca' Foscari University (Italy): https://www.unive.it
TP Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji (kvalitativna raziskava)
Vodja projekta na FDV: dr. Matic Kavčič
Trajanje projekta: 01.12.2021 - 01.12.2021
Nacionalni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
PolEU: Oblikovanje EU politik
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Damjan Lajh
Trajanje projekta: 01.12.2021 - 30.11.2024
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Projekt Jean Monnet Chair: Oblikovanje EU politik ima namen pokriti in poglobiti poučevanje in raziskovanje na področju študija evropskih integracij na Univerzi v Ljubljani – Fakulteti za družbene vede. V povezavi s tem je cilj projekta okrepiti učne načrte, ki zajemajo oblikovanje EU politik EU in študij javnih politik na ponovno akreditiranem dodiplomskem študijskem programu politologije in na novo ustanovljenih magistrskih programih evropskih študij in politologije. Z ambicijo poglobitve poučevanja evropskih študij bo uvedena inovativna metoda poučevanja - simulacije oblikovanja EU politik. Izvedeni bodo različni modeli simulacij oblikovanja EU politik: simulacije odločanja v Svetu EU, v Evropskem parlamentu in simulacije odločanja v EU z vidika državljanov. Študenti nedružboslovnih smeri, ki jih zanima Evropska unija, bodo vključeni v projektne aktivnosti z obiskovanjem predavanj praktikov – javnih uslužbencev, ki delajo v institucijah EU, z obiskovanjem predavanj mladih raziskovalcev, ki pišejo doktorat na novih področjih oblikovanja EU politik ter z udeležbo na natečaju za UL-FDV Jean Monnet Chair nagrado za najboljše študentsko delo na temo, povezano z EU. Za opredelitev potreb pri poučevanju EVropskih študij bo v okviru projekta PolEU vzpostavljen strukturni dialog med akademiki, strokovnjaki, oblikovalci politik in predstavniki civilne družbe na področju oblikovanja EU politik in študija javnih politik. Z namenom podpore poučevanju oblikovanja EU politik v okviru evropskih študij bodo pripravljena različna študijska gradiva z odprtim dostopom. Profesor Damjan Lajh, nosilec projekta si prizadeva olajšati dostop do študija in gradiva o oblikovanju EU politik z namenom doseganja tako akademske kot raziskovalne odličnosti. Jedro poučevanja in raziskovanja se vrti okoli teme procesa oblikovanja javnih politik in študija javnih politik v EU.
Krepitev domoljubne in državljanske zavesti med mladimi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vladimir Prebilič
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 30.09.2023
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
V raziskavi bomo analizirali pomen, ki ga ima domoljubje med različnimi generacijami mladih državljanov, opredelili različne oblike domoljubja ter ga jasno razmejili od nacionalizma, s katerim se pojem domoljubja neopravičeno pogosto enači. Na podlagi tega bomo predvsem z vidika aplikativnosti teh konceptov slovenski družbeno-politični stvarnosti, pripisali mesto in pomen domoljubja v slovenski šoli ter pomen državljanske in domovinske vzgoje v okviru predmetnikov slovenskih osnovnih in srednjih šol. Še posebej se bomo osredotočili na izdelavo akcijskega načrta za ohranjanje in širjenje državljanske in domovinske pismenosti (vključujoč specifične varnostno-obrambne tematike) med osnovnošolci in srednješolci ter ohranjanje relativno visoke stopnje zavedanja nujnosti obrambe države, vloge vojske in domoljubja v družbi. Predlagatelji na osnovi empiričnih rezultatov pridobljenih s pomočjo anket in drugih metodoloških tehnik v okviru pred leti opravljenih Ciljnih raziskovalnih projektov »Domovinska in patriotska vzgoja v Republiki Sloveniji« (nosilec dr. Haček, 2006-07), »Razvoj patriotizma med mladimi« (nosilec dr. Haček, 2007-09) ter ESS projekta »Aktivno državljanstvo in domovina« (nosilec dr. Prebilič, 2012-13), ugotavljamo, da v Sloveniji kljub letom razprav še vedno nimamo doseženega konsenza glede koncepta domoljubja, glede državljanske in domovinske vzgoje pri mladih, da niti ni razvitega ustreznega koncepta državljanske in domovinske vzgoje ter da je tovrstni vzgoji mladih v okviru obstoječega izobraževalnega sistema in izven njega posvečena nezadostna pozornost. Zato je primarno potrebno oceniti stanje državljanske in domovinske pismenosti med osnovnošolci in srednješolci v slovenskih šolah, nato pa analizirati, v kakšen obsegu in na kakšni ravni izobraževalne politike s področja domoljubne vzgoje, programi in predmetnik osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter pedagoške prakse znotraj neformalnega izobraževanja prispevajo (oz. potencialno celo zavirajo) k razvoju domoljubja pri slovenskih mladostnikih. Cilj raziskave je analizirati pozitivne in negativne visike sistematičnega naslavljanja domoljubnih vsebin med mladimi, kar bo imelo poleg posledic na področju državljanskega aktiviranja tudi vpliv na izgradnjo boljše samopodobe ter aktivnega vključevanja mladih v sistem nacionalne varnosti. Sistematično negovanje domoljubja je stalnica razvitih demokracij, saj se na ta način zagotavlja domovinska in državljanska pismenost prebivalcev, posledično pa se lahko na tem gradi tudi koncept aktivnega državljana oziroma državljanke. Žal so bile zadnje raziskave (omenjeni ESS projekt) področju stanja domoljubja med mladimi izvedene pred osmimi leti, ko je bilo zaznati veliko stopnjo stihije na tem področju, kar se je odražalo najprej na popolnem konceptualnem terminološkem nerazumevanju domoljubja, raziskovalci pa smo zaznali tudi relativno visoko nepismenost mladih ter njihovo pasivnost na področju aktivnega državljanstva. Zato je temeljni cilj predlaganega ciljnega raziskovalnega projekta tako za državo kot tudi za družbo pomemben, saj je nujno preveriti trenutno stanje med mladimi (longitudinalna anketa), ter zasnovati morebitne predloge za oblikovanje bolj sistematičnega izobraževanja in delovanja na področju domoljubja mladih. Za dosego zastavljenih ciljev in namena raziskave bomo raziskovalci uporabili kombinacijo več znanstvenih metod in tehnik, med njimi velja posebej izpostaviti zlasti izvedbo longitudinalne ankete na področju domovinske in državljanske pismenosti med osnovnošolci in srednješolci v Sloveniji. V raziskavi bomo skušali odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: Kakšna je (pozitivna) funkcija domoljubja? Ali in kako je smiselno in potrebno domoljubje načrtno gojiti, ga poučevati v šolah (katerih šolah, v okviru katerih predmetov)? Kako bi lahko potekala edukacija za domoljubje? Kakšne so temeljne dispozicije in orientacije mladih na področju domovinske in državljanske zavesti? Analiza je izpostavila številna dejstva, a osvetliti velja nekaj bistvenih: domoljubje med mladimi obstaja, a sistemsko ni vzgajano. V družinskih okoljih kot primernemu viru socializacije ostaja ogromen prostor za izboljšavo, a sistemskih vzvodov bodisi države ali civilne družbe ni veliko, s katerimi bi lahko to dejstvo sistemsko naslovili in ga korigirali. Zato je toliko bolj pomembno šolsko okolje, kjer v sistemu sekundarne socializacije poteka poleg izobraževalnega, ki sicer zagotavlja obvladovanje znanj, veščin in osvajanje novih dejstev, tudi proces, ta ni nič manj pomemben, vzgoje. Prav ta element bi lahko v marsičem na področju domoljubja pomembno dopolnjeval proces dojemanja vrednot, med katerimi je domoljubje brezčasno in bistveno za obstoj družb in državotvornost. Raziskava tako ugotavlja, da mlade to področje zanima. Raziskovalci ponujamo tri najbolj verjetna razloge za tovrstno stanje: (1) odločevalci, ki izobraževalni sistem upravljajo, tega dejstva ne zaznavajo, saj obstaja t. i. naravno dejstvo razumevanja procesa osamosvojitve, ki so ga sami doživeli in nemara sooblikovali – tovrstno razumevanje je mladim tuje, saj so bili vsi rojeni v samostojno, neodvisno in varno Slovenijo in pri njih ne obstoji nikakršne čustvene povezave s procesom oblikovanja lastne države. (2) znanje in zavedanje učiteljic in učiteljev, zlasti mlajših (od procesa osamosvojitve je minilo 33 let) je vsled že izpostavljenih vsebinskih pomanjkljivosti izobraževalnega sistema, dokaj pomanjkljivo – v tem delu bi bile nujne korekcije visokošolskega izobraževanja, kjer sistematičnega podajanja znanj s področja nastanka samostojne in neodvisne Slovenije ni. (3) nujen bi bil proces depolitizacije procesa osamosvajanja, saj se vzdržuje stanje prisvajanja zaslug različnim akterjem samega procesa. Do danes tako, kljub znanstveno-raziskovalnim naporom, ni bilo mogoče doseči družbenega konsenza o samem procesu, vlogi posameznikov in skupin v njem. Prav obratno – proces je obremenjen z različnimi spori bodisi posameznikov ali skupin, kar deluje odbojno tako za poučevanje kot tudi osvajanje teh vsebin med mladimi.
Spreminjajoča se vloga države: država in politike zaposlovanja v kontekstu krize COVID-19
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Marko Hočevar
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 30.09.2023
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
Raziskovalni projekt naslavlja spreminjajočo se vlogo države na področju politik zaposlovanja v okviru krize COVID-19. Projekt se osredotoča na ekonomski vidik krize COVID-19 ter na posebne javnopolitične instrumente sprejete na področju politik zaposlovanja, na preoblikovanje odnosov v javnopolitičnih omrežjih in na vlogo državnih akterjev znotraj le-teh na področju politik zaposlovanja. Projekt temelji na metodi primerjalne študije primera (najrazličnejša zasnova sistemov - most different systems design). Raziskava se bo osredotočala na tri primere: Slovenijo, Portugalsko in Irsko. Te tri države imajo različne tipe javnopolitičnih omrežij, različne tipe tržnega gospodarstva, različne blaginjske režime, različno državno in gospodarsko tradicijo v 20. stoletju in so v različnih časovnih obdobjih postale članice EU. Kljub tem razlikam predpostavljamo, da je v vseh treh primerih mogoče opaziti prehod k statizmu znotraj javnopolitičnih omrežij na področju politik zaposlovanja. Glavni namen projekta je z uporabo empiričnega in primerjalnega pristopa pojasniti spreminjajočo se vlogo države med krizo COVID-19 na področju politik zaposlovanja v treh izbranih državah. Prva primerjalna analiza študij primerov spreminjajoče se vloge države na področju politik zaposlovanja v okviru krize COVID-19 predstavlja ključni znanstveni prispevek raziskovalnega projekta. Na podlagi predhodnih raziskav vodje projekta glede preoblikovanju države v zadnjih štirih desetletjih, projekt raziskuje vpliv sedanje krize COVID-19 in spreminjajočo se vlogo države na področju politik zaposlovanja z uporabo različnih metod: metoda primerjalne študije primera; poglobljeni (pol) strukturirani intervjuji s ključnimi akterji v javnopolitičnih omrežjih v izbranih državah (predstavniki države, sindikatov, delodajalcev); fokusna skupina (različni eksperti); analiza razpoložljivih statističnih podatkov o javnem mnenju in pričakovanjih javnosti glede vloge države na področju politike zaposlovanja (European Social Survey, European Value Study), analize podatkov o trgu dela in stopnjah brezposelnosti v izbranih državah (Eurostat, OECD, EUROFOUND, EU LFS); ter analize različnih zakonov na področju politike zaposlovanja, vladnih odločitev na tem področju in sporazumov socialnih partnerjev v treh izbranih državah. Raziskovalni projekt bo prek osredotočanja na spreminjajočo se vlogo države v odnosu do gospodarstva in družbe in prek analize posebnih javnopolitičnih instrumentov na področju politik zaposlovanja, preoblikovanja odnosov v javnopolitičnih omrežjih in vloge državnih akterjev v le-teh, zapolnil vrzel v obstoječi literature. Pokazali smo, da so se v zadnjih treh desetletjih v treh različnih državah članicah EU dogajali zelo podobni procesi. Od poznih 80. let prejšnjega stoletja vse do leta 2015-2016 so v vseh treh državah potekali procesi liberalizacije in decentralizacije industrijskih odnosov, padanje moči sindikatov, neoliberalizacije gospodarstev in fleksibilizacije trga delovne sile. Krizo 2008-2013 so vse tri države reševale na zelo podobne načine in prek podobnih ukrepov: privatizacijo, liberalizacijo in fleksibilizacijo trga delovne sile. Prelom se je zgodil šele v obdobju 2015-2016, ko so v vseh treh državah začela pomembnejšo vlogo igrati leve stranke istočasno pa je tudi EU naredila obrat - vsaj deklarativni - proti bolj prosicalnim politikam. Tekom pandemije COVID-19 so v vseh treh državah sprejemali podobne ukrepe za zaščito delovnih mest in dohodka prebivalcev. To je bilo možno šele po številnih ukrepih sprejetih na ravni EU, ki so omogočili večje zadolževanje in tudi neposreden dostop do sredstev. Ob tem smo tudi pokazali, da čeprav se je v vseh treh državah zgodil obrat proti statizmu tekom pandemije COVID-19, so se razmerja v različnih policy omrežjih spreminjala zelo različno. Sindikati so bili povsem izključeni iz sprejemanja ukrepov v Sloveniji, na Portugalskem so bili formalno vključeni, dejansko pa so največ sodelovali na Irskem. Edina skupna značilnost je bila ta, da so sindikati odigrali pomembno vlogo pri sprejemanju ukrepov varnosti in zdravja pri delu. Kot ključni elementi, ki določajo spremembe v politikah in ukrepih na področju industrijskih odnosov in trga delovne sile so se izkazali: domača politična razmerja moči, razmerja moči med sindikati in delodajalci, različni modeli rasti in vpliv Evropske unije.V okviru projekta je nastalo osem podkastov v sodelovanju z Radiom Študent (Pošast trga), ki so dostopni na povezavi: https://www.youtube.com/@posasttrga7756
Upgrading Global Education Across Subject Areas - GEASA
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Jure Požgan
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 01.10.2021
Mednarodni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
EU-H2020 BY-COVID
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 01.10.2021
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
Mladi raziskovalec Tjaša Potočnik (Hudobivnik)
Vodja projekta na FDV: Tjaša Potočnik
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 01.10.2021
Nacionalni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Ovrednotenje verjetnostnih in neverjetnostnih spletnih panelov
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 30.09.2024
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Zaradi tehnološkega razvoja in naraščajočih stroškov anketnega zbiranja podatkov se raziskovalci na področju družboslovja namesto uporabe tradicionalnih načinov anketiranja (tj. osebne, telefonske, poštne) vedno bolj preusmerjajo v spletne ankete. Posredno je ta prehod izpostavil tudi vse večjo vlogo neverjetnostnih spletnih panelov v angleščini včasih imenovanih tudi »access panels«), kjer so velike skupine anketirancev v zameno za nagrade pripravljene redno sodelovati v anketah. Večina tržnih in javnomnenjskih raziskav ter določen delež družboslovnih raziskav je že prešlo na tovrstne panele, ki so sicer poceni, vendar morda ne predstavljajo najbolje ciljne populacije, kar ogroža znanstvene kriterije in lahko vodi do dvomljivih rezultatov. Na drugi strani se nekatere vladne in akademske anketne raziskave zaradi upoštevanja načel verjetnostnega vzorčenja selijo na bistveno dražje verjetnostne spletne panele, saj standardno statistično sklepanje zahteva verjetnostno vzorčenje. Literatura kaže, da so verjetnostni spletni paneli razmeroma uspešni v primerjavi s tradicionalnimi verjetnostnimi anketami, kar pa ne velja za neverjetnostne spletne panele. Vendar pa tovrstne primerjave običajno upoštevajo le anketne ocene in ignorirajo stroške, zato so nepopolne, saj neverjetnostnih spletnih panelov ne vrednotijo na celovit in ustrezen način. Zaradi omejenih virov se raziskovalci in odločevalci vedno pogosteje spopadajo z dilemo, ali boljša kakovost podatkov v verjetnostnih spletnih panelih resnično odtehta bistveno večje stroške. To je še posebej kritično zaradi izzivov, povezanih s COVID-19, ki postavljajo dodatne ovire pri osebnem rekrutiranju v verjetnostne panele. Namen projekta je razviti integriran pristop vrednotenja za primerjavo verjetnostnih in neverjetnostnih spletnih panelov. Cilji so naslednji: 1. opraviti pregled in sintezo preteklih primerjav s poudarkom na kriterijih vrednotenja, ki vključujejo (i) anketne ocene, (ii) stroške in (iii) kakovost odgovorov, pa tudi na značilnosti anket (npr. tematika, značilnosti anketirancev, posebnosti panelov itd.), ki so povezane s temi kriteriji; 2. razviti nov integriran pristop vrednotenja, ki hkrati zajema vse zgornje tri kriterije vrednotenja verjetnostnih in neverjetnostnih spletnih panelov; 3. analizirati razmerje med kriteriji vrednotenja in anketnimi značilnostmi s kombinirano kvalitativno in kvantitativno raziskavo, ki bo izvedena med raziskovalci, ter na tej osnovi oblikovati percepcijski zemljevid pomembnosti različnih vidikov stroškov in napak; 4. uporabiti integriran pristop vrednotenja v eksperimentalni raziskavi, kjer bodo enaka vprašanja hkrati vstavljena v verjetnostne in v neverjetnostne spletne panele. Predlagana raziskava obravnava nadvse kompleksen, vendar tudi izredno pomemben problem sodobnih družboslovnih raziskav. Z razvojem integriranega pristopa vrednotenja anketnih raziskav obeta preboj, ki bo raziskovalni skupnosti in drugim deležnikom zagotovil nova znanja in osvetlitev s tem povezanih dilem in odločitev. Pomembno bo prispevala tudi k splošnemu (nerešenemu) problemu celovitih primerjav alternativnih anketnih načrtov. Predlagana raziskovalna skupina je globalno uveljavljena in je na področju spletnih anket izvedla pionirske raziskave, prispevala visoko citirane članke in osrednjo monografijo tega področja; razvila je tudi odprtokodno orodje za spletne ankete (1KA). Vse to obljublja, da bodo ambiciozni cilji projekta doseženi. Dodatno prispevajo k temu tudi partnerska organizacija, ki je ena vodilnih na tem področju; Znanstveno svetovalno telo, ki ga sestavljajo globalno najuglednejši raziskovalci, ter Nacionalna strokovna skupina, ki vključuje vodilne slovenske strokovnjake s tega področja. Projekt je v teku in še nima zaključkov.
Mentorski odnos v kontekstu znanstvenega sodelovanja in produkcije znanja
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Luka Kronegger
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 30.09.2024
Nacionalni projekt
Center za metodologijo in informatiko
IZHODIŠČA: V sodobni znanosti je znanstveno sodelovanje (ZS), interakcija med znanstveniki in njihovimi znanstvenimi sodelavci, eden ključnih procesov, ki omogoča oblikovanje in diseminacijo znanstvenih spoznanj. Znanstvena spoznanja so temeljni gradnik družbenih in znanstvenih inovacij. V predlaganem projektu se zato osredotočamo na mentorski odnos med dvema ali več raziskovalci (tj. mentor in mentoriranec), kot specifično obliko ZS v kontekstu visokošolskega izobraževanja in vlogo tega tega procesa pri produkciji znanja.
PREDSTAVITEV PROBLEMA: Koncepta ZS in mentorskega odnosa (v kontekstu visokošolskega izobraževanja) sta bila do sedaj dobro raziskana kot ločena fenomena. Obstoječe študije sicer upoštevajo dejstvo, da mentorski odnos pomembno determinira znanstveno pot, uspešnost in izkušnje mentoriranca, a se praviloma ne osredotočajo na vsebinske vidike (produkcijo znanja) znanstvenega delovanja raziskovalce, ki so vpeti v mentorski odnos.
RAZISKOVALNI CILJI:
(1) Oblikovati in evalvirati merske inštrumente za merjenje individualnih in institucionalnih dejavnikov, ki vplivajo na naravo mentorskega odnosa v kontekstu visokošolskega izobraževanja.
(2) Identificirati različne karierne poti mentorirancev skozi čas in analizirati mentorski odnos na različnih družbenih ravneh (mikro, mezo in makro).
(3) Proučiti vpliv osebnih značilnosti ter sistemskih in pravnih predpisov, ki bi lahko predstavljali priložnosti in ovire v mentorskem odnosu in medsebojnem sodelovanju.
(4) Proučiti pojave skozi prizmo ustvarjanja znanstvenega vedenja in prenosa le-tega preko generacij ter jih nadalje umestiti v prostor znanja discipline. S pomočjo slednjega pridobiti uvid v proces produkcije znanja.
METODE: Glavni cilji projekta bodo naslovljeni z vrsto kvalitativnih in kvantitativnih metodoloških pristopov ter s kombinacijo različnih tehnik zbiranja podatkov (npr. poglobljeni intervjuji, anketa, pridobivanje podatkov iz bibliografskih informacijskih sistemov) in metod analize podatkov (npr. tematska induktivna analiza, multivariatna analiza, bločno modeliranje dinamičnih omrežij, večnivojsko modeliranje strukturnih modelov). Poglavitni metodološki prispevki projekta so pričakovani na področju analize socialnih omrežij s prilagoditvijo metod za analizo časovnih omrežij, bločnega modeliranja in razvoja merskih instrumentov.
POMEMBNOST IN VPLIV: Projekt predstavlja inovativno interdisciplinarno študijo. Rezultati bodo pomembno doprinesli k razumevanju dinamike mentorskih odnosov, kot integralnega dela ZS, v povezavi s produkcijo znanja. Hkrati bodo definirali prednosti in pomanjkljivosti formalnega sistema, kot tudi lokalnega okolja, v katerem raziskovalci delujejo, da bi podali iniciative in priporočila za doseganje stabilnega in stimulativnega okolja,ki bo omogočalo razvoj celotnega sistema znanosti. Poleg prispevka k temeljni znanosti, ima projekt tudi aplikativne vrednosti: rezultati projekta bodo lahko neposredno aplicirani v razvoju Doktorske šole Univerze v Ljubljani in evalvirani v sodelovanju z društvom Mlada akademija.
ORGANIZACIJA IN IZVEDLJIVOST: Podatki o omrežjih sodelovanj bodo pridobljeni iz obstoječih podatkovnih baz, zato bo več poudarka na zbiranju podatkov z anketo, zbiranju kvalitativnih podatkov in grajenju primernih raziskovalnih modelov. Neformalno sodelovanje z Doktorsko šolo Univerze v Ljubljani in društvom Mlada akademija bo omogočilo neposreden vir evalvacije rezultatov tekom izvajanja projekta. ### Ključne ugotovitve projekta1. **Mentorstvo in produkcija znanja**- Mentorstvo ima osrednjo vlogo pri spodbujanju znanstvenega sodelovanja in produkcije znanja med doktorskim študijem. Različne dinamike sodelovanja med mentorjem in mentorirancem vplivajo na uspeh in izkušnje doktorskih študentov.- Različni stili mentorstva (npr. vodstveni, starševski, kolegialni) različno vplivajo na mentorirance, zlasti v smislu njihove akademske samozavesti, delovnih navad in dolgoročnih rezultatov sodelovanja.2. **Vzorci sodelovanja**- Ugotovljeni so bili trije primarni vzorci sodelovanja:- **Omejeno na študij:** Osredotočeno sodelovanje v doktorskem obdobju, običajno v naravoslovnih in tehničnih vedah.- **Že vzpostavljeno:** Obstoječe mreže sodelovanja pred začetkom doktorskega študija.- **Rojen in vzgojen:** (Born and Raised) Od začetne izolacijedo močne integracijo in visoke produktivnosti.- Mentoriranci, ki sodelujejo v programu mladih raziskovalcev, običajno sledijo strukturirani, dobro podprti poti, ki pogosto vodi do višjih stopenj uspeha pri publiciranju in poklicni integraciji.3. **Sistemski dejavniki**- Zanašanje slovenskega akademskega sistema na program mladih raziskovalcev je pomembno prispevalo k strukturiranemu mentorstvu in vključevanju doktorskih študentov v raziskovalne ekosisteme. Vendar pa na nekaterih področjih še vedno obstajajo izzivi, kot sta omejeno interdisciplinarno sodelovanje in finančna nestabilnost.- Negativni sistemski vidiki, vključno z birokratskimi ovirami in omejenim financiranjem, so bili opaženi kot ovire za brezhibno sodelovanje mentorja in mentoriranca.4. **Interdisciplinarno sodelovanje**- Discipline s področja družbenih in medicinskih ved, kažejo višjo stopnjo interdisciplinarnega sodelovanja v primerjavi z naravoslovnimi in humanističnimi vedami. Trend k interdisciplinarnim pristopom, čeprav se počasi povečuje, še vedno naleti na skepso med akademskim osebjem.5. **Vpliv somentorstva**- Analiza sodelovanja med mentorji je razkrila, da čeprav nekateri pari mentorjev sodelujejo dolgoročno, precejšen del mentorskih parov kaže minimalno sodelovanje po koncu doktorskega obdobja. Zdi se, da je učinkovito somentorstvo odvisno od skupnih disciplin in usklajenih raziskovalnih interesov.6. **Vloga kulturnih in družbenih okolij**- Kvalitativne ugotovitve poudarjajo pomen sociokulturnega okolja mentorirancev pri oblikovanju akademskih poti. Podporno družinsko ozadje in izpostavljenost intelektualnim virom sta bila ključna dejavnika akademskega uspeha.### Delo na projektu je še vedno v tekuAnaliza podatkov zbraniz z anketiranjem je trenutno v teku. Pričakuje se, da bo zagotovila nadaljnji vpogled v izkušnje in poglede mentorirancev in mentorjev na mentorstvo in ustvarjanje znanja. Ta dodatna plast kvantitativnih podatkov bo dopolnila obstoječe kvalitativne in bibliometrične analize.
Onkraj volilne skrinjice: percepcije in prakse politične participacije mladih
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Marinko Banjac
Zunanji vodja: UL FDV
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 30.09.2024
Nacionalni projekt
Center za politično teorijo
Politična participacija mladih je eden ključni izzivov sodobnih demokracij ter eden od najbolj preučevanih fenomenov znotraj politologije in, širše, družboslovja. Razlogi za takšno zanimanje so v normativnih predpostavkah, da je za demokracijo ključno, da v političnih procesih državljani, še posebej mladi, participirajo. Razlog je tudi v prepoznavanju upada politične participacije mladih v formalnih političnih procesih, kar naj bi bil eden od temeljnih pokazateljev krize predstavniške demokracije.
Kot prepričljivo argumentirajo sodobne raziskave, mlade kljub nezanimanju za formalne kanale politične participacije privlačijo alternativni načini sodelovanja v političnem življenju. Vendar pa večina raziskav politične participacije mladih izhaja iz ozkih definicij in predpostavljenih kanalov politične participacije. Izpuščajo pa eno od bistvenih vprašanj, in sicer kako mladi sami dojemajo in kakšne pomene pripisujejo politiki in politični participaciji. Kot odgovor na ta identificiran problem proučevanja, bomo v projektu izhajali iz sodobnih usmeritev “raziskovanja z mladimi”, ki postavlja mlade v center raziskovanja, jim daje glas ter jih obravnava kot akterje, ki ključno prispevajo k razumevanju tematike politične participacije mladih, predvsem onkraj volitev. V projektni prijavi smo tako zasnovali pristop »onkraj volilne skrinjice«, ki bo poleg izhajanja iz pozicije mladih sledil še 1.) Zastavitvi raziskave na široki definiciji politike in politične participacije, 2.) prepoznavanju in zajemanju heterogenosti mladih 3.) naslavljanju apolitičnih mladih, 4.) primerjavi obstoječih načinov obravnave politične participacije mladih v formalni politiki, s percepcijami mladih samih ter 5.) multidisciplinarnemu raziskovanju z integracijo metod.
V skladu z zgornjimi izhodišči bomo projekt Onkraj volilne skrinjice: percepcije in prakse politične participacije mladih izvedli na metodološko inovativen način, in sicer prek integracije metod.
Rekonfiguracija novinarstva sredi vzpona ekonomije pozornosti in zatona javne sfere
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Alojzij Slavko Splichal
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 30.09.2024
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
Novinarstvo kot poseben način produkcije znanja in kot poklic se skozi leta bistveno spreminja pod pomembnim, čeprav ne izključnim vplivom (komunikacijske) tehnologije. Zaradi splošnih zgodovinskih sprememb je celovita študija novih tehnoloških orodij, družbenih trendov in poklicnih usmeritev v novinarstvu nujna ne le za njegov obstoj in razvoj, temveč tudi za obstoj in razvoj celotne javne sfere, ki v veliki meri sloni prav na novinarstvu. Izhajajoč izi tega splošnega zgodovinskega okvira si projekt zastavlja tri glavne cilje: (1) proučiti, kako novi načini digitalnega komuniciranja omogočajo, (ponovno) ustvarjajo in spreminjajo delovanje, pogoje in značilnosti (slovenskega) novinarstva v razmerah globalne ekonomije pozornosti in utekočinjene javne sfere, (2) identificirati značilne novinarske »mejne predmete«, ki si jih delijo s pomembnimi gospodarskimi, tehnološkimi in političnimi komplementarnimi in konkurenčnimi nenovinarskimi akterji, in (3) oceniti pretekle in prihodnje možne posledice regulativnih zahtev in ukrepov, ki zadevajo novinarske »mejne predmete«. Za dosego teh ciljev bomo v projektu razvili inovativni model »mejnega dela« za raziskovanje odzivanja novinarstva na tehnološke izzive in v tem okviru iskali odgovore na štiri sklope specifičnih vprašanj: 1. Kako spremembe v delovnem procesu vplivajo na naravo in meje novinarske produkcije ter poklicni status novinarstva preko preoblikovanja novinarskih zahtev po spretnostih, prestrukturiranja delitve dela in socialnega nadzora v redakcijah ter spreminjanja stopnje avtonomije novinarjev v razmerju do managementa? 2. Kako spremembe informacijskih subvencij, zlasti oglaševanje in trženje, ki jih vsiljuje ekonomija pozornosti, vplivajo na poslovne modele novic in deprofesionalizacijo novinarstva v razmerah informacijskega preobilja ter poblagovljene, redke, koncentrirane in razdrobljene pozornosti? 3. Ali finančne spodbude, ki jih zagotavljajo tehnološka podjetja, krepijo povezavo med novinarji in skupnostmi, ki jim služijo, ali ogrožajo prakse, avtonomijo in avtoriteto novinarstva? 4. Kako komunikacijski in regulativni ukrepi, ki jih izvajajo politični akterji in predstavniki slovenske izvršne, zakonodajne in sodne oblasti, vplivajo na novinarstvo s tem, da mu omogočajo ali preprečujejo opravljanje vloge varuha načela javnosti? Izhajajoč iz glavnih ciljev in raziskovalnih vprašanj je projekt razčlenjen z v štiri delovne sklope raziskovalnih dejavnosti, ki obravnavajo (1) spremembe delovnega procesa, akterjev in mej v novinarskem delu (RS1), s posebnim ozirom na (2) položaj novinarskega poklica med tržno obliko ekonomije pozornosti in možnostmi za participacijo javnosti (RS2), (3) vpliv tehnoloških spodbud, ki preoblikujejo novinarske prakse in vrednote, (RS3), ter (4) nove oblike političnih, pravnih in sodnih ukrepov, ki regulirajo novinarstvo (RS4).
TAP J5-3117 Politična participacija narodnih manjšin in njihovih pripadnikov: primerjalna študija politične participacije slovenskih skupnosti v sosednjih državah RS
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Boštjan Udovič
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 01.10.2021
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
TAP J6-3135 Glasba mladih po 1945 in Glasbena mladina Slovenije
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Boštjan Udovič
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 01.10.2021
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
TAP J6-3144 Protesti, umetniške prakse in kultura spomina v post-jugoslovanskem kontekstu
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Mirt Komel
Trajanje projekta: 01.10.2021 - 01.10.2021
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
Upravljanje kapitalskih virov v Slovenskih občinah
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Irena Bačlija Brajnik
Trajanje projekta: 01.09.2021 - 31.08.2022
Nacionalni projekt
Center za prostorsko sociologijo
Globalizacija in postindustrijska revitalizacija lokalnih skupnosti sta vplivali na ustvarjanje konkurenčnosti med njimi (Bramezza 1996). Pri tem konkurenčnost razumemo kot tekmovanje za vlagatelje, nove prebivalce in turiste (odvisno od usmerjenosti lokalne skupnosti). Da so lokalne skupnosti zmožne konkurenčne dimenzije, izhaja iz vala decentralizacije, zaradi katerega je vse več nalog in pristojnosti v domeni lokalnih oblasti, to pa jim daje moč in možnost za oblikovanje in razvoj novih aktivnosti in strategij (Hall 1993). Porterjeve (1998) empirične raziskave potrjujejo, da je konkurenčno okolje zelo pomemben dejavnik za pridobivanje konkurenčne prednosti na globalnem trgu. Strateško tržno načrtovanje temelji na predpostavki, da je prihodnost precej negotova in zato odvisna od strateških dejavnosti in načrtov. Izziv, pred katerim je lokalna skupnost, je, da se oblikuje kot fleksibilen sistem, ki lahko absorbira šoke ter se hitro in učinkovito prilagodi novim razvojnim priložnostim. Številni avtorji (Phillips 1993; Kotler 1999) opozarjajo, da je strateško tržno načrtovanje za lokalne skupnosti težje kot za podjetja. Podjetja imajo jasno začrtane pristojnosti in odgovornosti, hierarhijo, jasen obračun dobička ali izgube, s katerimi merijo letni napredek. Po drugi strani so lokalne skupnosti nenehna bojišča, kjer posamezne interesne skupine skušajo uveljaviti svoje interese in strategije. Kljub navedenim omejitvam lokalnih skupnosti pri strateškem tržnem načrtovanju pa ne gre zanemariti priložnosti, ki jih lokalne skupnosti imajo. Prav tako kot podjetja lahko definirajo svoje cilje in merljive kriterije poslovanja. Lokalne skupnosti v Sloveniji se vedno bolj prilagajajo globalnim razmeram, saj se zaradi povečane mobilnosti med seboj (pa tudi čezmejno) borijo za položaj na trgu. Pri tem so seveda omejene z zakonskim okvirom, ki določa fiskalno avtonomijo. Vendar je, kot kažejo zadnje ugotovitve (Bačlija, Kronegger in Prebilič, 2021) tukaj še veliko prostora za optimizacijo lokalnih fiskalnih politik. Vendar davčni instrumenti niso edini, s katerimi lokalne skupnosti tekmujejo na trgu. Zelo pomemben aspekt finančnega stanja so tudi kapitalski prihodki. Kapitalski prihodki občin v Sloveniji praviloma ne presegajo 0,5% vseh prihodkov. Trenutne baze podatkov omogočajo le zbirni vpogled v kapitalske prihodke, kar pomeni, da ni znano, koliko občine pridobijo iz posameznega kapitalskega vira. Po zakonodaji med kapitalske vire štejemo prihodke od prodaje poslovnih objektov in poslovnih prostorov, od prodaje stanovanjskih objektov in stanovanj, ter od prodaje drugih zgradb in prostorov. Pa tudi prihodke od prodaje cestnih motornih vozil, od prodaje helikopterjev in letal, od prodaje ladij in čolnov, in od prodaje drugih prevoznih sredstev. Sem sodijo še prihodki od prodaje pisarniške opreme, od prodaje računalniške opreme, od prodaje druge opreme, od prodaje drugih osnovnih sredstev, od prodaje blagovnih rezerv, in od prodaje drugih zalog. Pomemben del so prihodki od prodaje kmetijskih zemljišč, od prodaje gozdov, od prodaje stavbnih zemljišč, ter od prodaje premoženjskih pravic in drugih neopredmetenih sredstev. Poleg tega bi bilo smotrno (vsaj vsebinsko) med kapitalske prihodke zajeti tudi druge vrste prihodkov, ki nakazujejo na kapitalsko upravljalsko sposobnost občin. Sem sodi skupina prihodkov od prodaje blaga in storitev (vstopnine, odpadki ipd.) ter prihodki od premoženja (prihodki iz naslova najemnin za kmetijska zemljišča in gozdove, za poslovne prostore, najemnin za stanovanja, prihodki od najemnin za opremo, prihodki od zakupnin, prihodki iz naslova podeljenih koncesij in licenčnin, prihodki iz naslova koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo).Izdelana baza kapitalskih virov bi omogočila ugotavljanje o zakonitostih, ki nakazujejo katere občine so bolj sposobne za upravljanje s kapitalom. Razumevanje te vzročnosti pa je ključno za nadaljnje oblikovanje javnih politik na področju delovanja in financiranja občin.
InnovaTion in Health and Care for All
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Vesna Dolničar
Zunanji vodja: Vesna Dolničar
Trajanje projekta: 01.09.2021 - 01.09.2021
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
FDV UL je v okviru programa Interreg Europe sodelovala v projektu ITHACA (InnovaTion in Health And Care for All) (https://www.interregeurope.eu/ithaca/). Vanj je bilo vključenih devet EU regij, ki si med seboj delijo izkušnje in dobre prakse na področju inoviranja za boljšo zdravstveno in socialno oskrbo državljanov, s čimer želijo prispevati k bolj aktivnemu in zdravemu staranju populacije. Ključni cilj projekta ITHACA je bil izboljšanje nacionalnih in regionalnih politik na področju uvajanja inovativnih IKT-podprtih storitev v pametnem zdravstvu in oskrbi ter izboljšanje podpore inovativnim podjetjem, ki delujejo na tem področju. Za oceno prednosti in slabosti na področju pametnega zdravstva v partnerskih regijah, je bilo v okviru projekta ITHACA razvito orodje za samoevalvacijo regij: (1) spletne ankete na katero je odgovorilo 544 deležnikov; (2) regionalnih srečanj za razpravo o rezultatih ankete; in (3) ponovne izvedbe ankete. Rezultat projekta so bile izboljšane politike ter močnejši regionalni in medregionalni ekosistemi, ki so v korist vseh državljanov EU.
EurOMo: Euromedia Ownership Monitor
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Marko Milosavljević
Zunanji vodja: Univerza v Salzburgu, Avstrija
Trajanje projekta: 01.09.2021 - 31.08.2022
Mednarodni projekt
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
Liberalne demokracije medijem dosledno pripisujejo demokratične vloge, denimo zagotavljanje natančnih informacij o aktualnih zadevah, posredovanje različnih interesov v družbah in razkrivanje nepravilnosti ter zlorabe moči. Demokratična odgovornost, povezana z izpolnjevanjem teh vlog, zahteva preglednost lastništva medijev, kar spodbuja tudi evropski okvir človekovih pravic. Ključni namen projekta EurOMo je tako bil povečati preglednost lastništva in nadzora nad mediji v državah članicah Evropske unije. Konzorcij 15 visokošolskih in raziskovalnih inštitutov je pod koordinacijo Univerze v Salzburgu z zbirkami podatkov pilotno vzpostavil instrument za spremljanje transparentnosti lastništva medijev v Evropi, ocenjevanje relevantnih pravnih okvirjev in prepoznavanje morebitnih tveganj, ki so povezana s transparentnostjo lastništva medijev. To je storil s spremljanjem in objavo zbirke podatkov o lastništvu in nadzoru najpomembnejših medijev v vseh državah Evropske unije ter državnih poročil, ki ocenjujejo stopnjo transparentnosti teh informacij. Rezultati so dostopni na uradni spletni strani projekta: https://media-ownership.eu/.
Priprave metodologije in presoja učinkovitosti ukrepov iz naslova Strategije pametne specializacije
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Anže Burger
Trajanje projekta: 01.09.2021 - 31.08.2023
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Raziskovalni projekt preučuje povezanost RRI aktivnosti z različnimi spodbudami, ki jih v zvezi z izvajanjem RRI aktivnosti podjetjem ponuja država ter povezanost z državnimi spodbudami podprtih RRI izdatkov podjetij in uspešnostjo poslovanja podjetij. Cilji projekta je vzpostavitev celovitega in koherentnega spremljanja in presoje Strategije pametne specializacije in ukrepov kohezijske politike na področju raziskav, razvoja in spodbujanja inovativnosti. V ta namen bomo najprej vzpostavili ustrezne podatkovne osnove za spremljanje in presojo ukrepov in identificirali ukrepe za evalvacijo učinkov. Nato bomo opredelili relevantne značilnosti vsakega od teh ukrepov in na podlagi le-teh izbrali in izvedli primerne ekonometrične metode za oceno kavzalnega učinka ukrepa. Da bi lahko primerjali stanja in rasti indikatorjev med prejemniki in neprejemniki programa, je potrebno izvesti statistične metode, ki popravijo pristranosti zaradi nenaključne selekcije, šibkega prekrivanja v porazdelitvah kontrolnih spremenljivk in selekcije na podlagi neopazljivih dejavnikov. Naslednji cilj projekta je torej izpeljava ekonometričnih metod za oceno kavzalnih učinkov programov, ki so primerni za vsak ukrep posebej glede na parametre kot so velikost vzorca, način in kriteriji dodelitve sredstev, cilji ukrepa, mehanizmi ukrepa in razpoložljivost kvantitativnih podatkov. Na podlagi ugotovotev evalvacije Strategije pametne specializacije v obdobju 2014-2020 bomo oblikovali predlog vredntenja predlagali ustrezno metodologijo za spremenjenje Cilja politike 1 v VFO 2021-2027: Pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe, ter specifičnih ciljev v drugih ciljih politik Evropske kohezijske politike obdobja 2021-2027, ki so vezani na omogočitveni pogoj prenova Strategije pametne specializacije.
Verjetnostni spletni paneli v državni statistiki za osebe in gospodinjstva
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.09.2021 - 31.08.2023
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Anketne raziskave se zaradi razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter težav tradicionalnih načinov anketiranja (naraščajoči stroški in padajoče stopnje sodelovanja) vse bolj usmerjajo v spletno anketiranje oziroma v kombinirane načine anketiranja. Poseben izziv predstavljajo spletni paneli, kjer člani panela za določeno nagrado vnaprej soglašajo z rednim (npr. mesečnim) sodelovanjem v različnih spletnih anketah. V poslovnih in mnenjskih anketah splošne populacije so spletni paneli že postali prevladujoči način anketiranja, predvsem kot neverjetnostni spletni paneli, kjer verjetnost enot za vključitev v panel ni vnaprej znana. Standardi v uradni statistiki pa zahtevajo verjetnostne ankete, kjer so verjetnosti za vključitev enot v panel pozitivne in znane vnaprej za celotno populacijo. Verjetnostni spletni paneli se v akademskih raziskavah in nekaterih raziskavah za javne naročnike v zadnjih letih hitro širijo, v uradni statistiki pa se še niso uveljavili. Izzivi, ki jih je prinesel COVID-19, predvsem težave z izvajanjem osebnega terenskega anketiranja, pa so pohitrili proces presojanja primernosti uporabe verjetnostnih spletnih panelov tudi v uradni statistiki. Verjetnostni spletni paneli na eni strani namreč nižajo stroške in ohranjajo načela verjetnostnega vzorčenja, na drugi strani pa izpuščajo neuporabnike interneta in dosegajo nižje stopnje odgovorov kot osebno terensko anketiranje (ki pa v COVID-19 razmerah ni izvedljivo). Literatura v splošnem kaže, da so verjetnostni spletni paneli z vidika kakovosti anketnih ocen primerljivi s tradicionalnimi verjetnostnimi anketami, opazno uspešnejši pa so od neverjetnostnih spletnih panelov. V zgoraj orisanem okviru se z izzivi verjetnostnega panela sooča tudi Statistični urad Republike Slovenije, ki verjetnostnih spletnih panelov, podobno kot večina statističnih uradov, v anketah splošne populacije še ne uporablja. Projekt bo zato preveril potenciale verjetnostnega spletnega panela splošne populacije (osebe in gospodinjstva) za potrebe uradne statistike. Cilji so naslednji:1.izdelati izčrpen in ažuren pregled globalnega stanja problematike v literaturi in tudi v pogledu odgovarjajočih aktivnosti v vodilnih statističnih uradih; 2.pregledati vsebine oziroma anketna vprašanja, ki so v uradni statistiki primerna za vključitev v tovrsten panel, ter preveriti potencialno sinergijo z ostalimi deležniki javnega sektorja, ki tudi imajo primerne anketne vsebine in podobne interese;3.izvesti pilotni verjetnostni spletni panel, ki bo pomagal osvetliti anketne stroške in kakovost statističnih ocen, ter ob tem razviti integrirane primerjalne kriterije vrednotenja kakovosti in stroškov;4.izdelati celovito študijo izvedljivosti za vzpostavitev verjetnostnega spletnega panela v uradni statistiki v Sloveniji, ki bo osvetlila vse s tem povezane stroškovne, metodološke, pravne in organizacijske vidike. Rezultati bodo deležnikom prinesli nova znanja ter aktualno osvetlitev dilem na obravnavanem področju, kar bo osnova tudi za kompetentne odločitve. Predlagana raziskovalna skupina je na področju spletnih anket globalno uveljavljena. Izvajala je pionirske raziskave, objavljala pri najuglednejših založnikih, prispevala visoko citirane članke in osrednjo monografijo na tem področju. Skupina ima odlične mednarodne povezave z vodilnimi raziskovalci, razvila je tudi odprtokodno orodje za spletne ankete (1KA) ter na področju spletnih anket vzpostavila letna strokovna srečanja oziroma izobraževanja. Vse to zagotavlja, da bodo ambiciozni cilji predlaganega projekta v celoti doseženi. Da bi raziskali potenciale omenjenih panelov, smo uvodoma pregledali literaturo in obstoječo prakso. Ugotovili smo, da zaradi težav s tradicionalnimi verjetnostnimi anketami (neodgovori, stroški, covid-19) uporaba tovrstnih panelov v svetu hitro narašča. V tem okviru smo izvedli tudi posebno raziskavo med statističnimi uradi v EU. Izkazalo se je, da četrtina uradov o uporabi teh panelov že vsaj razmišlja, nekateri pa jih tudi že uporabljajo ali načrtujejo.V nadaljevanju smo identificirali skupno 20 uradnih anket oseb in gospodinjstev, ki se izvajajo v Sloveniji, ter 13 najbolj primernih (deloma ali v celoti) vključili v pilotni spletni verjetnostni panel CDI odrasle rezidenčne populacije v Sloveniji. Panel je imel fazo rekrutiranja ter štiri panelne valove, trajal pa je od decembra 2022 do junija 2023. V panel smo s poštnim rekrutiranjem in večinoma s pogojno nagrado 10 evrov (trgovinski boni) rekrutirali 1.628 panelistov, kar predstavlja okoli petino odgovarjajočega bruto vzorca. Paneliste smo v posamezne valove vabili po pošti z brezpogojno nagrado 5 evrov (trgovinski boni). Osip je bil razmeroma majhen, saj je v zadnjem valu še vedno odgovorilo 1.439 enot (88 % panelistov) oziroma 17 % začetnega bruto vzorca. Za uteževanje anketnih podatkov smo razvili odprtokodno aplikacijo, ki je poleg tega izračunala tudi pristranskosti ocen v panelu CDI glede na siceršnje ocene iz osnovnih uradnih anket. Izračuni pristranskosti za 539 ocen (spremenljivk) v obravnavanih sklopih so pokazali, da je bilo pri večini sklopov več kot 10 % ocen v CDI panelu takih, da so bile statistično značilno različne in hkrati imele relativno pristranskost večjo kot 10 %. Pri enem sklopu ni bilo takih ocen, pri enem je bilo takih ocen 8 %, pri treh 14 %, pri dveh četrtina, pri treh med četrtino in polovico, pri treh pa je bila takih več kot polovica vseh ocen. Delež ocen z visoko pristranskostjo je bil odvisen predvsem od metodologije osnove ankete in njene vsebine.V nadaljnjih korakih smo kriterij pristranskosti razširili še z natančnostjo, ki je odvisna predvsem od velikost vzorca (oziroma vzorčne variance). Združeni komponenti pristranskosti in natančnosti predstavljata točnost ocen, kar smo integrirali s stroški in na tej osnovi razvili indikator »strošek na enoto točnosti«. Pri anketiranju želimo namreč z danimi sredstvi pridobiti čim več informacij (točnosti) in ne zgolj optimizirati ene komponente (npr. natančnosti, pristranskosti, stroškov, neodgovorov). Že pri konceptualnem razvoju indikatorja pa se je izkazalo, da imajo stroški in natančnost ocen pri velikih vzorcih (npr. 1.000 in več) – glede na prevladujoči učinek relativne pristranskosti – razmeroma omejeno vlogo. Pristop stroškov na enoto točnosti smo sicer najprej uporabili za določanje optimalne strategije rekrutiranja. Izkazalo se je, da je lahko 5 evrov brezpogojne nagrade učinkovitejše kot 10 evrov pogojne nagrade (po izpolnjeni anketi). Primerjava variabilnih stroškov (na minuto anketiranja respondenta) v določenem valu CDI panela s stroški, ki bi nastali v primerljivi enkratni izvedbi – kjer se izvede le odgovarjajoča rekrutacijska anketa – nakazuje, da so stroški na minuto v panelu (0,3 evra) okoli dvakrat manjši kot v primeru samostojne ankete (0,6 evra). Variabilnih stroškov izvedbe osnovnih (uradnih) anket sicer ne poznamo, na osnovi razpoložljivih informacij pa ocenjujemo, da so od stroškov v panelnem valu večji kvečjemu za faktor 2 - 4. To pa v splošnem ne zadošča, da bi povečani panelni vzorec (zaradi cenejše izvedbe) lahko nadomestil izrazitejšo relativno pristranskost, npr. 10 %. Z ožjega vidika stroškov in napak imajo verjetnostni spletni paneli zato razmeroma omejen domet. To se lahko spremeni v primeru prehoda na e-mail vabila in digitalno nagrajevanje (namesto pošiljanja bonov po pošti), posebej pa v primeru visokih fiksnih stroškov osnovnih anket. Tovrstni paneli lahko postanejo dodatno privlačni tudi zaradi drugih naraščajočih težav osnovnih anket, ki uporabljajo lastno rekrutiranje in kombinirane načine anketiranja (pokritje, neodgovori, trajanje in pristranskost ocen). Dodatna težava tovrstnega panela v uradni statistiki je lahko tudi velikost osnovnih vzorcev. Verjetnostni spletni paneli namreč običajno vključujejo le nekaj tisoč oseb, kar je precej drugače kot neverjetnostni spletni paneli. Ankete, ki zahtevajo več kot npr. tri tisoč respondentov, zato niso primerne. Podobno velja za ankete gospodinjstev (težave sodelovanja oseb znotraj gospodinjstva), za kontinuirane ankete (imajo lastno panelno strukturo), za ankete neuporabnikov interneta, kot tudi za ankete, ki zahtevajo kompleksna navodila, zbiranje računov, zbiranje bioloških podatkov (npr. kri, urin) ipd.Zaradi razmeroma velikega števila pristranskih ocen v pilotnem CDI panelu, ki v osnovi nastajajo predvsem zaradi neodgovorov in nepokritja, je smiselno razmišljati, da se poleg spletnega načina vendarle uporabijo tudi še kombinirani načini, predvsem osebno terensko rekrutiranje ter dopolnilno telefonsko anketiranje. Določeno alternativo lahko predstavlja tudi gradnja panela okoli neke obstoječe presečne (npr. MP) ali kontinuirane raziskave (npr. SILC), ki že ima – zaradi rednosti oziroma pogostosti zbiranja podatkov – določene elemente tovrstnega panela. Zaradi specifičnosti slovenskega okolja, v katerem je povpraševanje po verjetnostnih vzorcih razmeroma skromno, pa bi bilo za vzpostavitev nacionalnega verjetnostnega spletnega panela smiselno tudi združiti napore vseh potencialnih deležnikov.
Verjetnostni spletni paneli v državni statistiki za osebe in gospodinjstva
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.09.2021 - 31.08.2023
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Anketne raziskave se zaradi razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter težav tradicionalnih načinov anketiranja (naraščajoči stroški in padajoče stopnje sodelovanja) vse bolj usmerjajo v spletno anketiranje oziroma v kombinirane načine anketiranja. Poseben izziv predstavljajo spletni paneli, kjer člani panela za določeno nagrado vnaprej soglašajo z rednim (npr. mesečnim) sodelovanjem v različnih spletnih anketah. V poslovnih in mnenjskih anketah splošne populacije so spletni paneli že postali prevladujoči način anketiranja, predvsem kot neverjetnostni spletni paneli, kjer verjetnost enot za vključitev v panel ni vnaprej znana. Standardi v uradni statistiki pa zahtevajo verjetnostne ankete, kjer so verjetnosti za vključitev enot v panel pozitivne in znane vnaprej za celotno populacijo. Verjetnostni spletni paneli se v akademskih raziskavah in nekaterih raziskavah za javne naročnike v zadnjih letih hitro širijo, v uradni statistiki pa se še niso uveljavili. Izzivi, ki jih je prinesel COVID-19, predvsem težave z izvajanjem osebnega terenskega anketiranja, pa so pohitrili proces presojanja primernosti uporabe verjetnostnih spletnih panelov tudi v uradni statistiki. Verjetnostni spletni paneli na eni strani namreč nižajo stroške in ohranjajo načela verjetnostnega vzorčenja, na drugi strani pa izpuščajo neuporabnike interneta in dosegajo nižje stopnje odgovorov kot osebno terensko anketiranje (ki pa v COVID-19 razmerah ni izvedljivo). Literatura v splošnem kaže, da so verjetnostni spletni paneli z vidika kakovosti anketnih ocen primerljivi s tradicionalnimi verjetnostnimi anketami, opazno uspešnejši pa so od neverjetnostnih spletnih panelov. V zgoraj orisanem okviru se z izzivi verjetnostnega panela sooča tudi Statistični urad Republike Slovenije, ki verjetnostnih spletnih panelov, podobno kot večina statističnih uradov, v anketah splošne populacije še ne uporablja. Projekt bo zato preveril potenciale verjetnostnega spletnega panela splošne populacije (osebe in gospodinjstva) za potrebe uradne statistike. Cilji so naslednji:1.izdelati izčrpen in ažuren pregled globalnega stanja problematike v literaturi in tudi v pogledu odgovarjajočih aktivnosti v vodilnih statističnih uradih; 2.pregledati vsebine oziroma anketna vprašanja, ki so v uradni statistiki primerna za vključitev v tovrsten panel, ter preveriti potencialno sinergijo z ostalimi deležniki javnega sektorja, ki tudi imajo primerne anketne vsebine in podobne interese;3.izvesti pilotni verjetnostni spletni panel, ki bo pomagal osvetliti anketne stroške in kakovost statističnih ocen, ter ob tem razviti integrirane primerjalne kriterije vrednotenja kakovosti in stroškov;4.izdelati celovito študijo izvedljivosti za vzpostavitev verjetnostnega spletnega panela v uradni statistiki v Sloveniji, ki bo osvetlila vse s tem povezane stroškovne, metodološke, pravne in organizacijske vidike. Rezultati bodo deležnikom prinesli nova znanja ter aktualno osvetlitev dilem na obravnavanem področju, kar bo osnova tudi za kompetentne odločitve. Predlagana raziskovalna skupina je na področju spletnih anket globalno uveljavljena. Izvajala je pionirske raziskave, objavljala pri najuglednejših založnikih, prispevala visoko citirane članke in osrednjo monografijo na tem področju. Skupina ima odlične mednarodne povezave z vodilnimi raziskovalci, razvila je tudi odprtokodno orodje za spletne ankete (1KA) ter na področju spletnih anket vzpostavila letna strokovna srečanja oziroma izobraževanja. Vse to zagotavlja, da bodo ambiciozni cilji predlaganega projekta v celoti doseženi.
Tackling ILLIberal/Eurosceptic Narratives from Below – EUROTHINK
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Marko Lovec
Zunanji vodja: Marko Lovec (FDV)
Trajanje projekta: 01.06.2021 - 01.06.2021
Mednarodni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
This research investigates Euroscepticism from below, from both the Right and the Left, from political parties and social movements in fi ve countries in Europe: two candidate countries for accession to the European Union (EU)—North Macedonia and Bosnia and Herzegovina—and three member states—Italy, Poland and Slovenia. With a mixed methods approach, it combines interviews, focus groups and content analyses of (online and offl ine) organizational documents and manifestos in each of the countries, to analyse and unpack a variety of narratives on Europe and the European integration process , at both party and social movement levels. Off ering a comparison of the narratives surrounding Europe and the conceptualization of Euroscepticism, including the identifi cation of several paths of opposition, this volume will appeal to scholars of sociology and politics with interests in the EU, political and social movements and framing theory.
MPT – Transformativno izobraževanje Bridge 47, globalno učenje
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Jana Arbeiter
Trajanje projekta: 01.04.2021 - 01.04.2021
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
EU-H2020 EOSC FUTURE
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.04.2021 - 01.04.2021
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
EU Coordination and Support Action (CSA) "Children Online: Research and Evidence (CO:RE), funded by the European Commision under Grant Agreement
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Bojana Lobe
Trajanje projekta: 01.02.2021 - 01.02.2021
Mednarodni projekt
Center za metodologijo in informatiko
PLACEDU – Digitalni družabni prostor za naslednje normalno izobraževanje
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.11.2021 - 31.10.2023
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Projekt preučuje vpliv e-izobraževanja na študente in učitelje, pri čemer so cilji projekta identificirati ključne pomanjkljivosti take oblike poučevanja, poleg tega pa skuša uporabiti pozitiven pristop in poiskati možne (in že obstoječe) prilagoditve, s katerimi bi ustvarili boljšo različico e-izobraževanja s poudarkom na ohranjanju značilnosti, ki jih izgublja, ko se izobraževanje seli iz fizičnih prostorov v virtualne prostore. Cilji projekta je pripraviti usposabljanja za učitelje, ki bodo služila kot orodje za uspešno poučevanje na daljavo.
Projekt, v katerem kot partnerska organizacija sodeluje tudi Univerza v Ljubljani, se je začel novembra 2021 in bo trajal 2 leti.
PARTNERJI
Vilniaus Universitetas (Litva): https://www.vu.lt/
Univerza v Ljubljani (Slovenija): https://www.uni-lj.si/
CSI Center for Social Innovation Ltd (Ciper): https://csicy.com/
Out of the Box International (Belgija): https://outofthebox-international.org/
Haskoli Islands (Islandija): https://www.hi.is/
Social Policy Academy (Grčija)
SIC-SI 2021: Safer Internet Centre Slovenia; Safe.si, Spletno oko and Tom telefon 2021
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Zunanji vodja: Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.01.2021 - 01.01.2021
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
Projekt Center za varnejši internet ponuja dve glavni storitvi: 1) Safe.Si (www.safe.si, Točka osveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij) ter 2) Spletno oko (www.spletno-oko.si, Anonimna spletna prijava nezakonitih spletnih vsebin). V okviru omenjenih aktivnosti vsakoletno organiziramo medijsko izredno odmevne dogodke.1) Ob dnevu varne rabe interneta 9. 2. 2021 je Safe.si kot glavni organizator in koordinator aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta v Sloveniji pripravil dve spletni interaktivni predstavi za učenke in učence 2. in 3 triletja osnovne šole »Dobro počutje in internet«. Improvizatorja IGLU Teatra (Vid Sodnik in Juš Milčinski) sta aktualne teme zdravih odnosov na internetu, vpliva interneta na samopodobo mladih, iskanje zanesljivih informacij o zdravju na internetu ter pomembnosti uravnotežene rabe naprav z ekrani učencem predstavila na zabaven, inovativen in sproščen način. Skupno obe predstavi beležita več kot 33.000 ogledov. Sodelovanje pri pripravi in promociji smernic za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih: Smernice so pripravili primarni pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, skupaj s strokovnjaki z drugih področij. Nastale so na podlagi izsledkov raziskav in konsenza številnih strokovnjakov ter po zgledih smernic iz tujine. Dokument je dobil široko podporo različnih strokovnih organizacij, dosežen je bil zares širok dogovor med pediatri, šolskimi zdravniki, otroškimi psihiatri, psihologi, Zavodom za šolstvo, delovnimi terapevti, logopedi, medicinskimi sestrami, specialnimi pedagogi, predstavniki NIJZ, Logouta, projekta Safe.si in drugimi. Safe.si je med drugim kril strošek tiska 100.000 izvodov teh smernic za starše, ki so na voljo staršem prek zdravstvenih institucij, centrov za socialno delo ter ostalih organizacij.2) Prijavna točka Spletno oko v sodelovanju s Policijo in Združenjem za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije organizira odmevne letne konference o posnetkih spolnih zlorab otrok, na katerih sodeluje več sto deležnikov (npr. policija, tožilstva, sodišča, socialne službe, nevladne organizacije, pedagogi in vodilni v industriji). 11. Posvet na temo eZlorab otrok je 23.9.2021 je potekal prek interneta, omogočeno je bilo simultano prevajanje v angleščino, zato so se ga lahko udeležili tudi zainteresirani deležniki iz drugih držav. Udeležilo se ga je okrog 400 predstavnikov policije, tožilstev, nevladnih organizacij, šolstva, Centrov za socialne zadeve, akademske sfere in drugih zainteresiranih deležnikov. Uvodni govorci so bili Iztok Prezelj, prodekan za znanstvenoraziskovalno področje, UL FDV, Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS, Vojko Urbas, direktor Uprave kriminalistične policije, Generalna policijska uprava in Cathal Delaney, vodja AP Twins pri EC3, Europol. Ostali govorci so bili Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto, Uprava kriminalistične policije, Generalna policijska uprava, Maša Blaznik, TOM Telefon, Marko Puschner, Safe.si, FDV UL Irena Zemljič, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, Bojana Kračan, Uprava kriminalistične policije, Generalna policijska uprava, Nina Jelen, učiteljica na OŠ Ivana Skvarče in Benjamin Lesjak, Univerza na Primorskem, DATAINFO.SI, d.o.o. Dogodek je bil organiziran kot kombinacija predavanj in okrogle mize na temo priročnika za Centre za socialno delo kot pripomočka pri primerih spletnega nasilja in zlorab otrok in mladostnikov. Program konference in osrednje poudarke govorcev so predstavili osrednji slovenski mediji.
TP BledCom 2021, 28. mednarodni simpozij za raziskovanje v odnosih z javnostmi 2021
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Dejan Verčič
Trajanje projekta: 01.01.2021 - 01.01.2021
Nacionalni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
MP - Agenda 21-22 Tools Pillar Task 2 Plan for CDC Uppgrade (requirements specification)
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2021 - 01.01.2021
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
EU-E+ Le mladi Only Young people about Young people
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.01.2021 - 01.01.2021
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Journal of Comparative Politics 2021/22
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Miro Haček
Trajanje projekta: 01.01.2021 - 01.01.2021
Nacionalni projekt
Center za proučevanje upravno-političnih procesov in institucij
MP - CESSDA Agenda 21-22 Trust Pillar Task 1 Trust Activities
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2021 - 01.01.2021
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP - CESSDA Product Mintainance Service Level Agreement: Content Contact CVS
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2021 - 01.01.2021
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP -Agenda 21-22 Widening & Outreach Pillar Task 1 Widening of CESSDA European Coverage
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2021 - 01.01.2021
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP- CESSDA Agenda 21-22 Training Pillar Task 1 Training Events
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2021 - 01.01.2021
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP- CESSDA Agenda 21-22 Training Pillar Task 2 Journals Outreach
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2021 - 01.01.2021
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP-CESSDA Agenda 21-22 Training Pillar Task 3 Data Archiving Guide, Data Management Expert Guide and promotion
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2021 - 01.01.2021
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP-CESSDA Training WG 21-22, Training Working Group in 2021-22
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2021 - 01.01.2021
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
EU-E+-BRAnd Values Alignment through Dual Career
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Klement Podnar
Trajanje projekta: 01.01.2021 - 01.01.2021
Mednarodni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
TP Nadgradnja spletnega portala Jezikovna Slovenija
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Monika Kalin Golob
Trajanje projekta: 01.11.2020 - 01.11.2020
Nacionalni projekt
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
NUTSHELL
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Andrej Rus
Trajanje projekta: 01.11.2020 - 30.06.2023
Mednarodni projekt
Raziskovalni center za strategijo in upravljanje
Projekt proučuje procese in mehanizme vodenja Evropskih projektov na institucijah, ki delujejo na področju visokega šolstva. Projekt bo prispeval k izmenjavi znanja med institucijami in h krepitvi sposobnosti služb, ki se ukvarjajo z vodenjem mednarodnih projektov.
V konzorciju sodelujejo 4 institucije:
1. Ekonomska univerza iz Prage, Češka
2. Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija
3. CESIE – Evropski center za študije in iniciative, Italija
4. HUMAK – Univerza za uporabne znanosti, Finska
TP Primerjalno pravna analiza dnevnega in tedenskega počitka po koncu dnevnega in tedenskega delovnega časa
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.10.2020 - 01.10.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
TP Ovrednotenje resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2015-2020
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.10.2020 - 01.10.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
MP-TRANS BUDDY Building the Capacity of Transgender People to Respond to the need of Transgender Youth in Accessing Gender Confirmation Healthcare
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Nina Perger
Trajanje projekta: 01.10.2020 - 01.10.2020
Mednarodni projekt
Center za socialno psihologijo
Mladi raziskovalec Tej Gonza
Vodja projekta na FDV: Tej Gonza
Trajanje projekta: 01.10.2020 - 01.10.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Europeanisation meets democracy from below: The Western Balkans on search for new European and democratic Momentum - WB2EU
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Marko Lovec
Zunanji vodja: Marko Lovec (FDV)
Trajanje projekta: 01.10.2020 - 01.10.2020
Mednarodni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
During the application process and at the start of this project in October 2020, there was little room for optimism for EU enlargement. At that time, the French "no" to opening negotiations with North Macedonia and Albania further aggravated the situation in the region. To regain momentum, the European Commission proposed a renewed enlargement methodology and prepared a communiqué for the Western Balkans Summit in Zagreb in May 2020. The Western Balkans were and are still facing deeply rooted structural problems ranging from a flawed state of democracy to state capture. While political elites claim to be democratic, they engage in clientelistic policies that prevented social inclusion and deepened cleavages. To involve more with democratic and emancipatory civic movements in the region, a particular focus on the social dimension of enlargement remains crucial. It is encouraging that today social engagement, calling for free and just societies, is on the rise and can initiate a new wave of democratisation and Europeanisation, thus becoming a true alternative to the current elite set-up. The next years will be decisive for the democratic and European future of the Western Balkans. In addition to a credible enlargement perspective and a positive enlargement narrative, it is still more vital than ever to support the rule of law, civil dialogue, pluralism, and the fight against corruption, as well as the social dimension. It is crucial to invest more in social inclusion to support the broad vision of just and democratic societies, which needs to include various bottom-up initiatives and actors.Results - 1 Policy Brief by each partner per phase (overall 45 editions) - 1 kick-off event - 1 closing event - 6 “Ideas go public Labs” - 1 “Summer School” - a new online platform/website: www.wb2eu.eu (contains all project activities and results) - a series of videos, op-eds, and interviews - a final publication - intense social media and dissemination activities
Mlada raziskovalka Barbara Duvnjak
Vodja projekta na FDV: asist. Barbara Duvnjak
Trajanje projekta: 01.10.2020 - 01.10.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Mlada raziskovalka Nina Žnidaršič
Vodja projekta na FDV: asist. Nina Žnidaršič
Trajanje projekta: 01.10.2020 - 01.10.2020
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
Mlada raziskovalka Sara Bauman
Vodja projekta na FDV: asist. Sara Bauman
Trajanje projekta: 01.10.2020 - 01.10.2020
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
Mlada raziskovalka Tinca Lukan
Vodja projekta na FDV: asist. Tinca Lukan
Trajanje projekta: 01.10.2020 - 01.10.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Mladi raziskovalec Jošt Bartol
Vodja projekta na FDV: asist. Jošt Bartol
Trajanje projekta: 01.10.2020 - 01.10.2020
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Mladi raziskovalec Luka Zalokar
Vodja projekta na FDV: asist. Luka Zalokar
Trajanje projekta: 01.10.2020 - 01.10.2020
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
MPT Sodelovanje FDV z ECPR
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 01.09.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Building teachers cempetence about cyber violence against girls,
Vodja projekta na FDV: znan.sod.dr. Barbara Brečko
Zunanji vodja: Barbara Brečko
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 01.09.2020
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
Projekt je potekal od oktobra 2020 do decembra 2022. V projektu je sodelovalo 6 partnerjev iz 5 držav. V projektu smo obravnavali temo spletnega nasilja nad dekleti (CYBERVAG), ki je pereč problem, saj mnogi šolski strokovni delavci niso dovolj opremljeni, da bi se z njim spopadli. Zato smo se odločili, da temo približamo z več projektnimi aktivnostmi v 4 državah EU: raziskavo med ravnatelji osnovnih šol, razvoj MOOC-a (online tečaja) in izobraževalnih gradiv ter platformo o spletnem nasilju s poudarkom na spletnem nasilju nad dekleti. Glavni cilji projekta so bili:- Izvedba reprezentativne raziskave v osnovnih šolah v 4 državah/regijah EU o spletnem nasilju v šolah (n=400)- Podpreti učitelje in druge šolske strokovne delavce pri razvoju novih inovativnih pristopov pri poučevanju- Razviti tečaj e-učenja (MOOC) z učnim načrtom o spletnem nasilju nad dekleti V okviru projekta je bilo izvedenih 5 spletnih tečajev v Sloveniji in Estoniji (Univerza Tartu)
EU-JM-VotEU Strenghthening active citizenship and increasing EU knowledge among youth
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Damjan Lajh
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 01.09.2020
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
EU-E+ CREST Creative Repurposing of Educational Spaces for Innovative Student-centred Environments
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 01.09.2020
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
EU-E+-European Master on Active Ageing and Age Friendly Sociaety EMMA
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Maša Filipovič Hrast
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 01.09.2020
Mednarodni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Odstiranje javnopolitičnih posvetovanj v fazi oblikovanja EU politik
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Damjan Lajh
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 31.08.2023
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
Ob porastu populističnih strank, padanju volilne udeležbe in nižanju zaupanja v politične stranke in institucije se evropske države soočajo z demokratičnim primanjkljajem. Slednje je še bolj pereče vprašanje na nadnacionalni ravni. Zaradi pomanjkanja legitimnosti svojih institucij je Evropska unija (EU) še posebej predmet kritik prisotnosti demokratičnega primanjkljaja. Zato je Evropska komisija sprejela več ukrepov za bolj vključujoče odločanje, da bi izboljšala legitimnost politik, oblikovanih na ravni EU. Ti ukrepi vključujejo usmeritev k participativni demokraciji in vključevanju interesnih skupin in drugih deležnikov v oblikovanje politik. Čeprav lahko deležniki izkoristijo različne priložnostne strukture na ravni EU, organizacija javnopolitičnih posvetovanj v fazi oblikovanja EU politik predstavlja orodje, ki zagotavlja širšo mobilizacijo interesov, pri katerem lahko sodelujejo tako posamezniki kot interesne skupine. V zadnjem času so raziskovalci izrazili zaskrbljenost, da zastopanost interesov kljub odprtemu posvetovanju ostaja pristransko. Zato je vprašljiva enakomerna zastopanost v okviru participativne demokracije, saj različne raziskave kažejo, da ekonomski interesi, nadnacionalne interesne skupine in interesne skupine starejših zahodnih demokracij v večji meri vstopajo v zapleten proces oblikovanja politik na EU ravni.
Namen tega projekta je z empiričnim pristopom nasloviti normativno vprašanje dostopa interesnih skupin do procesa oblikovanja politik in njihovega vpliva, kot tudi vprašanje (ne)enake zastopanosti interesnih skupin v povezavi z demokratičnim primanjkljajem/legitimnostjo na ravni EU. Raziskovalni interes bo osredotočen na javnopolitična posvetovanja, ki so organizirana v okviru faze oblikovanja EU politik in ostajajo neznanka v javnopolitičnem procesu EU. Zlasti ni jasno, kako Evropska komisija obravnava prispevke interesnih skupin v okviru posvetovanj in kaj Komisija dejansko upošteva pri pripravi zakonodajnih predlogov, kaj je izpuščeno in s kašnimi razlogi.
Cilji projekta so identificirati glavne značilnosti interesnih skupin, ki sodelujejo v javnopolitičnih posvetovanjih v fazi oblikovanja EU politik, odgovoriti, kateri dejavniki določajo vpliv interesnih skupin na rezultate posvetovanj in kakšna je pristranskost pri dostopu in vplivu interesnih skupin. V ta namen bomo izvedli poglobljeno analizo, organizirano v sklopu petih aktivnosti in devetih delovnih paketov, ki bodo vključevali: pripravo vzorca javnopolitičnih posvetovanj, organiziranih v mandatu Evropske komisije 2014–2019, mapiranje populacije interesnih skupin, ki so se odzvale na posvetovanja, analizo vsebine prispevkov interesnih skupin in zakonodajnih predlogov Komisije za merjenje vpliva interesnih skupin na rezultate politik, spletno raziskavo med predstavniki interesnih skupin in osebne intervjuje z uradniki Komisije, da bi razumeli, kako so posvetovanja na EU ravni organizirana, kako se izvajajo in kakšni so njihovi javnopolitični učinki.
Predhodne raziskave so bile omejene na preučevanje pristranskosti pri dostopu in na analizo značilnosti interesnih skupin, ki so sodelovale pri posvetovanjih, ter njihovih prispevkov. Neodgovorjeni ostajajo dejavniki, ki določajo vpliv interesnih skupin, kako se pristranskost dostopa prenaša na pristranskost vpliva in kako uradniki Evropske komisije odločajo, katera stališča so upoštevana v okviru posvetovanj in s kakšnimi razlogi. Predlagani projekt si prizadeva zapreti te raziskovalne vrzeli. Odgovori na ta vprašanja bodo obravnavali tudi vprašanje prispevka participativne demokracije k kakovosti demokracije, zmanjšanju demokratičnega primanjkljaja in izboljšanju legitimnosti oblikovanja politik na EU ravni.
Projekt bodo izvedli člani Centra za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede, ki je eden vodilnih raziskovalnih centrov pri raziskovanju evropskih povezovalnih procesov. Projektna skupina ima bogate izkušnje na področju raziskovanja interesnih skupin in oblikovanja EU politik.
Medijski repertoarji mladih: Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tanja Oblak Črnič
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 31.08.2023
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
Raziskovalni cilj projekta je oblikovanje tipologije medijske potrošnje in medijskih preferenc oziroma medijskih repertoarjev med mladimi. Poleg tega ugotavljamo povezanost medijskih tipov mladih z razlikami v njihovi kulturni potrošnji, medijsko in digitalno edukacijo, politično participacijo ter s strukturnimi razlikami znotraj samega digitalnega vsakdana mladih.
Hkrati raziskujemo povezanost medijskih rab z vrednotnimi orientacijami mladih, njihovim družbenim položajem in drugimi demografskimi značilnostmi (razredne, spolne in druge socio-demografske razlike).
Obenem želimo dobiti vpogled v etnografijo vsakdanjih praks in ritualov mladih v kontekstu omrežene družbenosti, kjer prihaja do fragmentirane in razpršene pozornosti.
In končno, cilj projekta je ugotoviti, kakšen je odnos mladih do politike in političnega angažmaja glede na njihove ključne vrednotne orientacije. Ugotavljali bomo namreč, kako vrednotne orientacije vplivajo na presojanje konvencionalnih in nekonvencionalnih političnih form ter na kak način mladi v visoko digitaliziranem vsakdanu prakticirajo politiko in državljanske stile.
Slovenska narodnozabavna glasba kot politika: percepcije, recepcije in identitete (ALPENECHO)
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Peter Stanković
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 31.08.2023
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
Praktično ni poroke, pogreba, športne zmage ali zabave v Sloveniji, ki bi minila brez narodnozabavne glasbe (NZG) – najbolj množično razširjenega, mainstream, pregovorno »slovenskega« glasbenega žanra. Presenetljivo je, da je ravno žanr, ki ima kontinuirano velik vpliv na slovensko »nacionalno estetiko« (Mlekuž 2013, Močnik 2009, Stanković 2015, Majsova 2016), na nacionalni simbolni imaginarij, na glasbene sezname na zabavah in proslavah, kot tudi na druge glasbene žanre obšel zanimanje raziskovalcev. Slovenska popularna glasba je bila doslej predmet proučevanja pretežno kot orodje formacije alternativnih identitet in njihove artikulacije; z vidika njene političnosti so bile poudarjene predvsem njene disruptivne zmožnosti (Hofman 2015; Velikonja 2003; Velikonja 2013). Pomen teh študij, ki se razumljivo osredotočajo na alternativne žanre in prakse, je izjemen, saj kažejo na bogato kompleksnost slovenske kulturne krajine. Izpostavijo tako formativno vlogo glasbe v artikulaciji prostorov in identitet kot tudi učinkovito kontekstualizirajo slovensko krajino praks glasbene produkcije in potrošnje v regionalnih in transnacionalnih glasbenih, kulturnih in teoretičnih perspektivah. Pričujoči projekt želi prejšnje študije nadgraditi in vzeti pod drobnogled enega najmanj raziskanih vidikov slovenske sodobne glasbene krajine, narodnozabavno glasbo. Projekt gradi na obsežni raziskavi slovenske popularne glasbe, ki jo je vodil vodja projekta red. prof. dr. Peter Stanković (Stanković 2002, 2006, 2014, 2015) in naslavlja raziskovalne vrzeli in izzive, opisane v tej zadnji obsežnejši študiji slovenske mainstream popularni glasbi (2010–2013). Študija je potekala v okviru mednarodnega projekta o dediščini popularne glasbe, kulturnega spomina in identitete, ki ga je omogočilo financiranje v okviru mehanizma HERA. Rezultati projekta so med drugim pokazali na vztrajnost močnih vezi med narodnozabavno glasbo in nacionalno identiteto v političnih in izobraževalnih diskurzih (Zevnik 2014) ter raziskavah občinstva (Majsova 2016), hkrati pa tudi odsotnost žanra v dediščinskih diskurzih (Stanković 2014) in strokovni literaturi (Stanković 2015). Izhajajoč iz teh ugotovitev v tem projektu preučujemoi sodobni kulturni vpliv narodnozabavne glasbe in njene vključenosti v mehanizme vladovanja v Sloveniji. Narodnozabavno glasbo bomo proučevali iz perspektiv a) politik in produkcije; b) medijske izpostavljenosti; c) recepcije in d) tekstov, z namenom analize njenih politik estetike. Sodobno narodnozabavno glasbo kartiramo upoštevajoč 1) njeno prisotnosti v glasbeni produkciji, tiskanih in avdiovizualnih medijih; 2) njene vidnosti v zakonodaji, kulturnih politikah, političnih in komercialnih diskurzih; 3) njeno percepirano vpletenost v lokalno, regionalno in nacionalno zgodovino, kulturni spomin in identifikacijo; in 4) njen izraz in estetiko (tekst, uprizoritev in imaginarij, s posebno pozornosttjo na to, kako preigrava spolne vloge, estetiko ruralnega in urbanega ter tradicionalnega in modernega). Projekt bo obogatil študije slovenske popularne glasbe s kontekstualizacijo sodobnih krajin popularne glasbe in tako dopolnil študije drugih žanrov. Projekt bo tudi ponudil potrebno oceno sodobnih transformacij pomena, ki ga ima žanr v nacionalni ekonomiji, ter njegovega statusa »nacionega« žanra. To bo prva študija pri nas, ki bo prevpraševala tradicionalistično, konservativno in nacionalistično estetiko narodnozabavne glasbe preko analize njenega sodobnega vzgiba, tj. spremljanja razvoja drugih žanrov, njihove inkorporacije in obenem njenega vpliva na druge žanre (npr. pop-rock). Sledite nam na https://web.facebook.com/projektalpenecho
Brezdomstvo v Sloveniji: obseg, značilnosti in stališča
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Maša Filipovič Hrast
Zunanji vodja: Izr. prof. dr. Maša Filipovič Hrast
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 31.08.2023
Nacionalni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Stanovanjska politika v Sloveniji je slabo razvita in nerazvit neprofitni najemni sektor ter prevlada lastništva otežujeta ranljivim skupinam prehod v stabilno in varno nastanitev. Pojav novih tveganj, kot so večanje brezposelnosti, naraščanje tveganja revščine med posameznimi skupinami v času ekonomske krize pa so dodatno obremenili sisteme države blaginje in predstavljajo dodaten vir ranljivosti. To lahko vpliva na zmanjševanje solidarnosti v družbi ter na spremenjene prioritete države blaginje, zaradi česar je pomembno razumeti poglede ljudi na posamezne skupine prejemnikov pomoči države blaginje ter razlike v solidarnosti z le-temi. Cilj projekta je tako dvojen. Prvič, pridobiti podatke o obsegu brezdomstva v Sloveniji ter sociodemografskih značilnostih posameznih skupin. S tem naslavlja izraziti manjko na področju, saj ti podatki do sedaj še niso bili zbrani. Drugi cilj pa je analizirati poglede ljudi glede zaslužnosti brezdomcev do prejemanja pomoči države blaginje. Definicija brezdomstva, ki je privzeta, temelji na ožji opredelitvi Evropske tipologije brezdomstva in stanovanjske izključenosti (ETHOS). Osnova bo pregled obstoječih baz podatkov ( kot so EVAPRO, podatkovna baza socialnih programov ter baza socialnih podatkov- BSP), kjer se določeni podatki za posamezne skupine zbirajo, a niso evalvirani z vidika možnosti spremljanja obsega in profila brezdomstva v Sloveniji. Te podatke bomo dopolnili z reprezentativno raziskavo med populacijo, ki bo omogočala oceno obsega skritega brezdomstva in stanovanjske izključenosti, ter stališča ljudi do brezdomstva. Stališčni vidik raziskave bo poglobljen s kvalitativnim raziskovalnim pristopom, v čemer projekt sledi najnovejšemu razvoju na področju raziskovanja stališč do države blaginje in zaslužnosti posameznih skupin.
V projektu sodelujeta Fakulteta za družbene vede, Center za proučevanje družbene blaginje in Inštitut RS za socialno varstvo. Projekt DOM_SOS je raziskoval brezdomstvo in stanovanjsko izključenost v Sloveniji, in temelji na široki definiciji brezdomstva in stanovanjske izključenosti (ETHOS - European Typology of Homelessness and Housing Exclusion). V projektu smo analizirali že obstoječe zbirke podatkov, ki smo jih primerjali in vrednotili z vidika kakovosti, pri čemer se je izkazalo, da le te predstavljajo velik potencial za merjenje obsega in strukture brezdomnih oseb pri nas. Z vidika potenciala sta zlasti pomembni zbirka podatkov iz evalvacij javnih socialnovarstvenih programov, ki jih sofinancira MDDSZ in zbirka podatkov iz informacijskega sistema centrov za socialno delo. Nadalje je bila v okviru projekta izvedena prva nacionalna raziskava brezdomstva. Raziskava je bila eden od modulov, vključenih v Slovensko javno mnenje 2022/1. Po podatkih ankete je v populaciji delež oseb, ki so imeli osebno izkusnjo brezdomstva ali stanovanjske izključenosti 6,5% v celotni populaciji. Nadalje smo preverili tudi, koliko je to izkusnjo imelo v obdobju do 5 let. Če pogledamo vse stanovanjske težave skupaj, je imelo eno izmed stanovanjskih težav (ali deložacijo ali skrito brezdomstvo ali brezdomstvo) v obdobju do 5 let 1% anketirancev. Drugi del projekta se je osredotočal na stališča ljudi ter strategije naslavljanja in pomoči brezdomcem. Pogledi ljudi kažejo na precejšnjo vlogo, ki naj bi jo imela država pri naslavljanju potreb brezdomcev - tako v primeru kratkotrajne kot tudi dolgotrajne nastanitve brezdomcev so anketiranci izpostavili ključno odgovornost države (52% za kratkotrajno in 72% za dolgotrajno namestitev brezdomcev je odgovorna država). Poglede ljudi na brezdomstvo smo nadalje proučili tudi v okviru fokusnih skupin, kjer smo udeležence povprašali o upravičenosti brezdomcev do pomoči države blaginje. Rezultati pokažejo na pomemben zadržek ljudi pri pomoči brezdomcem, ki se veže na vprasanje recipročnosti v ekonomskem kontekstu, saj tovrstna pomoč zahteva veliko truda in sredstev. Velik poudarek v diskusijah je bil tudi na lastni vlogi in aktivnosti brezdomcev, ter hkrati relativno majhen na prepoznavanju strukturnih razlogov za brezdomstvo.
Dolgotrajna oskrba ljudi z demenco v teoriji in praksi socialnega dela
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Valentina Hlebec
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 31.08.2023
Nacionalni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Kot odziv na demografske spremembe, s katerimi se spopadajo države po vsem svetu, se v zadnjem desetletju poraja pojem dolgotrajne oskrbe. S podaljševanjem življenjske dobe se porajajo tudi različna tveganja, ki so značilna za starejše (denimo bolezni, revščina, socialna izključenost), med katerimi je v izrazitem porastu demenca. V Sloveniji so bo po ocenah število ljudi z demenco do leta 2035 povečalo za skoraj 60 %, podobne pa so tudi projekcije na globalni ravni – iz 47 milijonov v letu 2015 na 75 milijonov v letu 2050. Čeprav gre za bolezen, pa so posledice demence predvsem socialne, saj prizadene človeka, ki zboli in vse njegove bližnje. V Sloveniji močno zaostajamo z raziskavami na področju socialnih razsežnosti demence, v primerjavi z ostalimi državami. Prav tako nimamo enotnega raziskovanja na področju dolgotrajne oskrbe. Za socialno delo je raziskovanje izkušenj življenja z demenco izrednega pomena, saj nam omogoča vpogled v potrebe ljudi z demenco in ustreznost obstoječih oblik pomoči kot odgovorov na njihove potrebe. S takšnim pristopom si v socialnem delu prizadevamo za iskanje novih oblik pomoči za samostojno življenje ljudi z demenco v skupnosti. Potrebno je iskati načine, kako ljudi z demenco vključiti v proces pomoči kot aktivne soustvarjalce pomoči. Pri tem je pomembno, da tudi strokovnjaki in družinski oskrbovalci opustijo trdoživo skrbniško vlogo, ki je pokroviteljska do ljudi z demenco, preveč zaščitniška in lastniška. Oblikovanje oskrbe po meri ljudi in na podlagi njihovih potreb je tudi osrednja usmeritev dolgotrajne oskrbe, zatorej je dolgotrajna oskrba ljudi z demenco neposredno povezana s teorijo in prakso socialnega dela. Raziskovalni projekt izhaja iz dveh raziskovalnih tem – demence in dolgotrajne oskrbe, njun vezni člen pa je socialno delo - veda in znanost, ki si prizadeva za vzpostavljanje socialne pravičnosti in preprečevanje socialnega izključevanja in marginalizacije posameznikov, skupin in skupnosti. Obe raziskovalni temi namreč povezuje marginalizacija. Ljudje z demenco marginalizacijo občutijo večkratno, kot bolniki, stari ljudje in uporabniki dolgotrajne oskrbe. Vsebina in program projekta bosta oblikovana tako, da bo raziskovalna skupina svoje delo organizirala v iskanje odgovorov na raziskovalna vprašanja, z uporabo kombinacije kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja. V projektu bomo uporabili metodo Hitre ocene potreb in storitev, ki smo jo v Sloveniji razvijali na Fakulteti za socialno delo, Univerze v Ljubljani, za potrebe ugotavljanja potreb po dolgotrajni oskrbi in načrtovanja procesov dezinstitucionalizacije. V raziskovalnem projektu bomo preverjali tri raziskovalna vprašanja: 1. Kakšna je tipologija dolgotrajne oskrbe za ljudi z demenco v Sloveniji? 2. Katere odgovore na potrebe ljudi z demenco je potrebno v dolgotrajni oskrbi ljudi z demenco vzpostaviti na novo? 3. Kakšna je vloga socialnega dela pri oblikovanju metod pomoči za ljudi z demenco v sistemu dolgotrajne oskrbe? Z metodo hitre ocene potreb in storitev bomo v izbranih lokalnih skupnostih ugotavljali stopnjo in naravo potreb ljudi z demenco in vzpostavljene odgovore nanje. Izhajali bomo iz tipologije skupnostne oskrbe (institucionalne in socialne oskrbe na domu) za stare prebivalce v Sloveniji, oblikovane na podlagi temeljnega projekta Hlebec, Mali in Filipovič Hrast (2014). Predvidevamo, da obstoječi odgovori niso skladni s potrebami ljudi z demenco, zato bomo na podlagi analize podatkov ugotavljali, katere spremembe v organizaciji oskrbe (sektorska delitev, ponudba oskrbe, sredstva) in načinu izvajanja oskrbe (storitve, metode dela, vloga uporabnikov) potrebujemo za vzpostavitev dolgoročno vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe za ljudi z demenco. Preverjali bomo, kako z metodami socialnega dela, zlasti z metodo osebnega načrtovanja in izvajanja storitev, kot osrednje metode socialnega dela in dolgotrajne oskrbe, lahko zagotovimo aktivno vlogo ljudi z demenco v procesih pomoči.
Primerjava in evalvacija pristopov za bločno modeliranje časovnih omrežij s simulacijami in uporaba na slovenskih so-avtorskih omrežjih
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleš Žiberna
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 31.08.2023
Nacionalni projekt
Center za metodologijo in informatiko
OZADJE: Analiza omrežij predstavlja osrednji pristop za analizo družbenih interakcij. Omrežje je definirano z množico vozlišč (ki predstavljajo enote) in z množico povezav, ki predstavljajo odnose med enotami. Znotraj analize omrežij se vse več pozornosti namenja analizi časovnih omrežij. V prijavi raziskovalnega projekta se izraz »časovno omrežje« nanaša na množico omrežij, ki so opazovana na isti množici vozlišč (dovoljena so tudi nova vozlišča in osip), opazovanih v več zaporednih časovnih točkah. Bločno modeliranje je pristop za razvrščanje enot v omrežju (na podlagi strukture povezav) in za določitev povezav med dobljenimi skupinami in se torej lahko uporablja za opis globalne strukture proučevanega omrežja. Poleg redukcije podatkov se bločno modeliranje uporablja tudi kot pristop za operacionalizacijo družbenih vlog. Ker je bila večina pristopov za bločno modeliranje časovnih omrežij razvita v preteklem desetletju, raziskovalci še vedno pogosto ločeno analizirajo omrežja iz različnih časovnih točk. Tak pristop je pomanjkljiv, saj predpostavlja, da so omrežja iz različnih časovnih točk med sabo neodvisna. Tovrstno odvisnost je mogoče upoštevati z uporabo pristopov za bločno modeliranje časovnih omrežij, kar omogoča bolj veljavne rezultate, bolj "gladke" spremembe v času in posledično olajša proučevanje sprememb v času. OPREDELITEV PROBLEMA: Različni pristopi za bločno modeliranje časovnih omrežij še niso bili sistematično evalvirani in preučevani z uporabo simulacij Monte Carlo. Evalvacija je potrebna za razvoj priporočil za izbiro in uporabo ustreznih pristopov bločnega modeliranja. Pogoj za izvedbo simulacij Monte Carlo pa je zmožnost generiranja slučajnih časovnih omrežij na podlagi lokalnih mehanizmov z izbrano vrsto bločnega modela in z izbrano razvrstitvijo za generirana omrežja v vsaki časovni točki. Trenutno ni pristopa, s katerim bi bilo mogoče generirati takšna omrežja. Pristopi za bločno modeliranje časovnih omrežij so še posebej primerni za proučevanje znanstvenega sodelovanja, opredeljenega s soavtorstvom (zaradi napak v podatkih, zakasnelih objav, …), saj olajšajo preučevanje opazovanih sprememb v času, kar je zelo pomembno v družbenih vedah. CILJI RAZISKAVE: V okviru predlaganega projekta bodo naslovljeni trije glavni cilji: (i) Evalvacija pristopov bločnega modeliranja časovnih omrežij z različnimi značilnostmi (različne gostote, različne stopnje fluktuacije enot, različno število enot v časovnih obdobjih, različne vrste sprememb bločnega modela in druge). (ii) Razviti algoritme za generiranje časovnih omrežij, z upoštevanjem lokalnih omrežnih mehanizmov, na način, da je mogoče globalno strukturo in razvrstitev za vsako časovno točko. Uporaba lokalnih mehanizmov omogočam, da so generirana omrežja bolj podobna realnim, znana globalna struktura in razbitje pa so potrebne ocenjevanje kakovosti dobljene rešitve bločnega modeliranja. (iii) Uporaba enega ali več pristopov bločnega modeliranja na časovnih soavtorskih omrežjih slovenskih raziskovalcev. Uporaba tovrstnih pristopov bo pripomogla k bolj veljavnim rezultatom preko bolj stabilnih razbitji in lažjega opazovanja sprememb v času. Osrednja rezultata projekta sta (i) algoritem za generiranje slučajnih časovnih omrežij z znano razvrstitvijo enot v skupin in znano bločno strukturo ter v skladu z lokalnimi omrežnimi mehanizmi in (ii) evalvacija (predvsem z uporabo tega algoritma) različnih pristopov za bločno modeliranje časovnih omrežij. Najprej smo torej razvili ustrezen algoritem za generiranje slučajnih omrežji za usmerjena omrežja, kjer so vse enote prisotne v vseh časovnih točkah ter ga uporabili za evaluacijo različnih pristopov na takih omrežjih (Cugmas in Žiberna, 2023). Med evalviranimi pristopi je tudi več pristopov, ki so jih razvili člani projekta, vključno s pristopom stohastičnega bločnega modeliranja za povezana omrežja (Škulj in Žiberna, 2022), ki je bil razvit v sklopu tega projekta. Glavne ugotovitve so, da so pristopi, ki hkrati upoštevajo več časovnih skupaj, v skoraj vseh primerih (razen ob izjemno nestabilnih skupinah) bolj učinkoviti kot pristopi, ki analizirajo vsako časovno točko posebej. Presenetljivo, rezultati kažejo, da se pristopi, ki so razviti za tako imenovana povezana omrežja, pogosto izkažejo kot bolj učinkoviti v primerjavi s pristopi, ki so razviti za posebej za časovna omrežja.
Dodatno smo razvili tudi algoritem za generiranje neusmerjenih omrežij, kjer lahko enote skozi čas tudi prihajajo in odhajajo. Algoritem in rezultati simulacij, kjer je bil uporabljen, so bili predstavljeni na več konferencah (npr. EUSN 2022, 2023), znanstveni članek pa je trenutno (december 2024) v recenzijskem postopku. Glavni zaključki so skladni s prej opisanimi (na podlagi usmerjenih omrežij). Kot omenjeno, smo v okviru projekta razvili tudi svoj pristop za stohastično bločno modeliranje časovnih omrežij. Rezultati simulacij kažejo, da je nov pristop v večini primerov boljši od obstoječih. Članek je trenutno (december 2024) v pripravi.
Prav tako smo s pomočjo pristopov, ki so se izkazali kot najbolj primerni, raziskali bločno strukturo slovenskih raziskovalcev v času od 1991 do 2020 (Telarico, Mali, & Žiberna, 2024). Glavne ugotovite so, da se pomen disciplin v času zmanjšuje, pomen institucij ostaja velik, interdisciplinarnost pa se le počasi povečuje.
Posledice posredne uporabe interneta za internetne veščine starejših
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Andraž Petrovčič
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 31.08.2023
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Glavni raziskovalni cilj projekta je poglobiti naše razumevanje pojma PUI na teoretični in metodološki ravni z (1) vključitvijo pojma PUI v obstoječe teoretske modele digitalnih neenakosti in učenja internetnih veščin ter (2) z razvojem novega instrumentarija za merjenje PUI in validacijo obstoječih merskih inštrumentov za ocenjevanje internetnih veščin med starejšimi. V ta namen bo v projektu uporabljen pristop kombiniranih metod, s pomočjo katerega želimo:
a) sistematično preučiti obstoječa teoretična in empirična razumevanja PUI in razviti celovit pojasnjevalni model socio-tehničnih dejavnikov in posledic PIU v smislu različnih vrst internetnih veščin, ki pojasnjujejo kratkoročne in dolgoročne posledice PUI za digitalno (ne-)udejstvovanje;
b) izboljšati predlagani model z uporabo fokusnih skupin, katerih rezultat bo tipologija digitalnega (ne-)udejstvovanja starejših odraslih. Ta bi lahko pojasnila vlogo PUI v dinamiki prehodov med načini uporabe interneta v času staranja;
c) izvesti obsežno anketno raziskavo v Sloveniji, s katero bomo empirično preverili veljavnost predlaganega modela in ocenili kakovost inovativnega inštrumenta za merjenje PUI in internetnih veščin med starejšimi. Projekt se je ukvarjal z razumevanjem vloge digitalnih neenakosti v družbi staranja, v kateri so, kljub vseprisotni digitalizaciji, zlasti starejši odrasli izpostavljeni tveganjem za digitalno izključenost. Kljub vedno večjemu številu internetnih uporabnikov med starejšimi odraslimi, sta zanje še vedno značilni nizka stopnja internetnih veščin in omejeno udejstvovanje na spletu, zaradi česar se med njimi povečuje delež oseb, ki do spletnih storitev dostopajo prek posredne uporabe interneta (PUI).
Glavni raziskovalni cilj projekta je bil nadgraditi razumevanje PUI na teoretični in metodološki ravni z vključitvijo pojma PUI v obstoječe teoretske modele digitalnih neenakosti in usvajanja internetnih veščin. V projektu smo želeli razviti tudi nov instrumentarij za merjenje PUI in izvesti validacijo obstoječih merskih instrumentov za ocenjevanje internetnih veščin med starejšimi odraslimi.
Projekt je dosegel naslednje cilje:
Priprava sistematičnega pregleda literature o PUI in njenih posledicah za usvajanje internetnih veščin pri starejših odraslih.
Razvoj socio-tehničnega modela dejavnikov PUI, ki predstavlja konceptualno razširitev modela sestavljene in zaporedne digitalne izključenosti.
Oblikovanje teoretičnega okvira, ki pojasnjuje mehanizme in pogoje, ki vodijo do pozitivnih in/ali negativnih posledic PUI za digitalno udejstvovanje starejših odraslih.
Izvedba dveh anket in desetih fokusnih skupin s starejšimi odraslimi, ki so omogočile statistično in vsebinsko validacijo anketnega instrumenta za merjenje internetnih veščin in PUI ter empirično utemeljitev tipologije starajočih se uporabnikov interneta glede na njihove internetne veščine, uporabe, demografske značilnosti, socialni kapital, dostop do interneta in PUI.
Izvedba reprezentativne anketne raziskave, ki je omogočila longitudinalno primerjavo s podatki iz raziskave Slovensko javno mnenje 18/1, s katero smo ocenili spremembe v PUI in internetnih veščinah med starejšimi odraslimi v času epidemije covida-19.
Teoretični in empirični rezultati projekta predstavljajo pomemben korak pri razvoju merskega instrumenta za celovito analizo digitalnega udejstvovanja starejših odraslih na globalni ravni, saj bo del v projektu razvitega vprašalnika vključen v poseben modul Mednarodne družboslovne ankete (ISSP).
Javni prostor za potrebe starejših v velikih večstanovanjskih soseskah v Sloveniji
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Maša Filipovič Hrast
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 31.12.2023
Nacionalni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Za zahodno družbo je značilno, da se vse bolj stara. Problem staranja prebivalstva je, bolj kot drugod po svetu, izpostavljen v Evropi. Slovenija glede tega ni izjema. Še več, slovenska družba se stara celo hitreje od evropskega povprečja. Problematika staranja prebivalstva je zaradi tega postala zelo pereča tema na številnih področjih, med drugim tudi na področju bivanja in urejanja prostora. V primeru Slovenije je to še posebej izpostavljeno zaradi dveh značilnosti. Po eni strani je za Slovenijo značilna visoka lastniška zasedenost stanovanj, po drugi strani pa je bila v času socializma stanovanjska gradnja usmerjena v gradnjo velikih, zgoščenih večstanovanjski sosesk. Po drugi svetovni vojni je namreč zaradi hitre industrializacije in posledično urbanizacije kronično primanjkovalo stanovanj v mestih. Države srednje in vzhodne Evrope so hitele z graditvijo delavskih sosesk, da bi zadostile pomanjkanju stanovanj ob velikih migracijah podeželskega prebivalstva v mesta, kjer je bilo lažje najti vir zaslužka. Urbanistični načrti so predvidevali, da bodo v teh velikih večstanovanjskih soseskah živeli mlajši in zdravi ljudje in njihovim potrebam je bil prilagojen tudi javni prostor teh sosesk. Ker je za Slovenijo značilna nizka stanovanjska mobilnost in ker so imeli stanovalci po osamosvojitvi možnost, da lahko svoja najemna stanovanja odkupijo, bivajo v velikih večstanovanjskih sosesk večinoma še vedno prvotni stanovalci (prvi naseljenci). Zaradi tega se je starostna struktura v teh večstanovanjskih soseskah precej spremenila – stanovalci v njih so se namreč postarali, javni prostor v teh soseskah pa je še vedno prilagojen za mlajše in zdrave ljudi, kot je bilo načrtovano, ne pa za potrebe starejših. S tem se zmanjšuje kakovost bivanja starejših, povečuje se tveganje za njihovo socialno izključenost, zmanjšuje pa se tudi možnost za njihovo aktivno vključevanje v skupnost in lokalno okolje. To je še posebej zaskrbljujoče, ker želijo starejši ljudje čim dlje časa ostali v svojem bivalnem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim bolj kakovostno. Zato je pomembno, da se javni prostor v večstanovanjskih soseskah prilagodi potrebam starejših, s čimer jim bo omogočeno dostojno in predvsem kakovostno življenje in bivanje ter aktivno vključevanje v lokalno skupnost, ki predstavlja tudi pomemben vir socialne opore starejših ljudi. Prav zaradi tega je zato pomembno preučiti javni prostor v večstanovanjskih soseskah in kakšne so glede tega prostora potrebe, navade in pričakovanja njihovih starejših stanovalcev. Glavni cilj projekta je zato opredeliti ključne elemente javnega prostora v velikih večstanovanjskih soseskah z vidika potreb starejših, da bi lahko ti čim dlje ostali polnovredni člani skupnosti in bi bili kot taki tudi aktivno vključeni v družbeno življenje v svojih soseskah. Cilj bomo uresničili s kombinacijo različnih metod in sistematično strukturiranega dela. S takšno organiziranostjo in vrhunsko projektno skupino je projekt izvedljiv v treh letih. Rezultati projekta bodo skladni s cilji strateških in drugih dokumentov Evropske unije in Slovenije (npr. Leipziško listino o trajnostnih evropskih mestih itd.). Velik pomen bodo imeli rezultati tudi za znanost in stroko. Zaradi svoje premišljene teoretične in metodološke zasnovanosti bo namreč raziskava odprla novo pomembno polje raziskovanja za vse nadaljnje, še bolj specifične raziskave in strokovne razprave, ki bodo povezane z vse bolj naraščajočo problematiko staranja prebivalstva in prilagajanjem javnega prostora. Oblikovane smernice in priporočila bodo služile snovalcem politik in strokovnjakom pri vzpostavljanju novih, uspešnejših praks glede oblikovanja javnega prostora. Ugotovitve (pa tudi koncept in metodologija raziskave) bodo relevantne tudi za družbe, ki imajo, podobno kot Slovenija, velike večstanovanjske soseske in visok delež lastniški stanovanj (na primer srednje- in vzhodnoevropske postsocialistične države).
Korporativno upravljanje javnih služb - med učinkovitostjo in družbeno odgovornostjo
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Rado Bohinc
Zunanji vodja: UL FDV
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 31.08.2023
Nacionalni projekt
Center za primerjalno pravne raziskave
V sodobnih teorijah in praksah javnega sektorja in javne uprave se v temelju prepletajo paradigmatsko nasprotujoči si koncepti ; demokratičnost, učinkovitost, liberalizacija, profesionalnost, hierarhičnost organizacije, itn. Spreminjajoči se kompleksni družbeni, politični in tehnološki procesi (globalizacija, digitalizacija, družbena omrežja) klasično Weberiansko vlogo in oblastno funkcijo javnega sektorja in javne uprave vse bolj spreminjajo. Funkcija in struktura javnega sektorja in pripadajočih služb so tako rezultat širših pravnih, političnih, ekonomskih in družbenih učinkov ter sprememb. Opazimo lahko, da se v javno upravo vedno pogosteje uvajajo zasebni korporativni modeli upravljanja (Bohinc 2005, 31), ki niso vsi primerni za javni sektor (Wettenhall 2004; Benz in Frey 2007).
Slednje je posledica vzpona novega javnega managementa (NJM), ki je rezultat neoliberalne ideologije iz 80 tih let 20. stoletja, za katero je značilno zavzemanje za: a) zaustavitev rasti državne in javne uprave (Hood 1991), b) privatizacijo (Dunleavy 1986), c) razvoj avtomatizacije (informacijska tehnologija), produkcije in distribucije javnih storitev/dobrin (Hood 1991), d) razvoj skupne mednarodne agende, ki se osredotoča na splošni javni menedžment, oblikovanje javnih politik in mednarodno sodelovanje (Hood 1991), d) manjše obdavčevanje, e) (z)nižanje javnih izdatkov (Hood v Kickert 1997, str. 18), f) deregulacijo in g) liberalizacijo (Harvey 2005, 65). Logika zasebnega korporativnega upravljanja se tako iz zasebnega sektorja prične prenašati v javno sfero. Uvedba standardov, merjenje uspešnosti, izhodna kontrola, decentralizacija, poslovne metode dela, ekonomična poraba virov, poklicni (profesionalni) menedžment (Hood v Kickert 1997, 18), učinkovitost in konkurenčnost postanejo glavni elementi/kriteriji v delovanju javnega sektorja in javnih služb (Peters 1998).
NJM je s poskusom uveljavitve notranje tržnih odnosov sicer inovativen a hkrati pomanjkljiv model, ki potrebuje nadgradnjo v smislu dajanja večjega pomena vrednotam, etiki, pravičnosti, demokratičnemu tipu vodenja (Goodsell 2003), odgovornosti (Bohinc 2018; Matei in Drumasu 2015) in javnemu interesu (Uhrig 2003, 30-32; Armstrong et. al. 2005, 4). Uskladiti je torej potrebno, tako tržno učinkovitost delovanja in vodenja kot tudi družbeno odgovornost javnega sektorja in pripadajočih služb.
Slovenija je vse od osamosvojitve (leta 1991) del omenjenih diametralnih procesov. Po eni strani je del zahodnega kapitalističnega sistema, ki vpeljuje tržne odnose kot glavni temelj regulacije družbenih procesov, po drugi pa je zaradi zgodovinske vpetosti v preteklo socialistično ureditev, vajena močne regulatorne funkcije države, javnih institucij in njenih služb na vseh področjih - še posebej na področju gospodarstva in sociale oziroma zagotavljanja blaginje v družbi.
Znanstveno izhodišče raziskave je tako v opredelitvi uravnoteženega modela korporativnega upravljanja in organizacije javnega sektorja in javnih služb, ki bo temeljil tako na učinkovitosti, kot tudi na družbeni odgovornosti. Slednja namreč zajema tako področje ekonomskih, pravnih, etičnih kot tudi diskrecijskih odgovornosti (Bohinc 2016, 35). OCENA STANJA NA PODROČJU JAVNIH ZAVODOV V RS
Javni sektor je lastninsko, strukturno in upravljalsko tak, kot je bil l. 1991,
Javni sektor v Sloveniji je lastninsko, strukturno in upravljalsko tak, kot je bil l. 1991, torej pred 18 leti, ko je bil sprejet do danes skorajda nespremenjeni in še vedno veljavni zakon o zavodih (Zakon o zavodih, Uradni list RS, št. 12/91, v nadaljevanju ZZ). Tedaj se je premoženje tedanjih samoupravnih organizacijah družbenih dejavnosti po zakonu »začasno« pretvorilo v lastnino ustanovitelja, torej v lastnino države ali občine[1].
Kljub velikanskim spremembam v gospodarstvu oz. zasebnem sektorju je javni sektor ostal podržavljen, vse do danes, čeprav je bila zakonska opredelitev o tem, da sredstva tedanjih organizacij s področja družbenih dejavnosti postanejo lastnina ustanovitelja določena kot prehodna; javni sektor je ostal nekakšen torzo tranzicije[2].
V vsem tem obdobju, do uveljavitve Zakona o javno zasebnem partnerstvu, Uradni list RS 127/06 str. 13901, ZJZP) je veljala prepoved prenosa ustanoviteljskih pravic zavodov na druge pravne osebe in prepoved preoblikovanja javnih zavodov v druge statusne oblike, če takšne spremembe niso bile izrecno določene s področnim zakonom, oz. z nacionalno strategijo določeno z zakonom.
Slovenija je z reformami iz začetka devetdesetih let na področju gospodarstva izvedla jasno razmejitev med javnim in zasebnim. Gospodarstvo je doživelo lastninsko in pravno organizacijsko preoblikovanje in kot zasebni sektor deluje v evropsko primerljivem pravnem okviru.
Vendar pa znotraj javnega sektorja ni izvedena ločitev na državni in na preostali javni del, na tisto, kar ne sodi v pojem javne oz državne uprave in kar mora biti v upravljanju in pod nadzorom javnosti in ne zgolj pristojnih državnih organov. Kljub temu, da se uporabljajo izrazi: javna služba, javni zavod, javni sektor, gre z vidika njihovega upravljanja dejansko za državne službe, državne zavode, in državni sektor. Poimenovanje je torej nepravilno, saj glede na sestav in pristojnosti organov upravljanja dejansko gre za državne oz. občinske zavode in ne za javne zavode.
V letih od sprejetja ZZ se je javni sektor razvijal izključno v okviru sektorsko določenih politik, torej partikularno, sektorsko; nobena od dosedanjih vlad ni vodila horizontalne politike oz. razvoja negospodarskih javnih služb, niti ni določila skupnih pravil upravljanja.Za razliko od gospodarskih javnih služb, ki so se razvijale pod okriljem enega ministrstva (pristojnega za gospodarstvo), so bile (in še vedno so) negospodarske javne službe pod nadzorom večjega števila resorno odgovornih ministrstev. Če zanemarimo nekaj načelnih določb v zakonu o javnih uslužbencih, je edini skupni podsistem, veljaven za celotni javni sektor, za marsikoga problematični sistem plač v javnem sektorju.
Liberalizacija ter deregulacija različnih področij javnega sektorja, (zdravstvo, socialno varstvo, kultura, šolstvo) je potekala stihijsko, parcialno, odvisno od politične moči in hrabrosti vsakokratnih resornih ministrov; nikoli na področju javnega sektorja, kot celote ni bila sprejeta nacionalna strategija, niti kakršna koli enotna pravila. Procesi pravno organizacijske diverzifikacije javnega sektorja, ki so zaznamovali evropske trende zadnjih desetletij, v Sloveniji niso potekali načrtovano, temveč bolj ali manj parcialno.
Zakonodaja, ki določa pravni režim, za t.i. osebe javnega prava zelo utesnjuje avtonomijo sedanjih javnih zavodov (npr.:zakoni, ki urejajo javne finance, izvrševanje proračuna, računovodstvo, javne uslužbence, plače v javnem sektorju). Ustanovitelji javnih zavodov (država, občine) niso zgolj njihovi nadzorniki, ampak tudi upravitelji. Upravni odbori ali sveti zavodov, ki opravljajo tako poslovodno, kot tudi nadzorstveno pristojnost, sestavljajo ljudje, ki niso zaposleni v zavodih (razen predstavnikov zaposlenih, ki pa po pogodbi o zaposlitvi opravljajo druga dela), kar vsekakor vpliva na odgovornost in kakovost poslovodenja.T.i. ¨corporate governance¨ javnih zavodov je na zelo nizki kakovostni in evropsko neprimerljivi ravni.
Premoženje javnih zavodov
Z ukinitvijo družbene lastnine je bilo namreč treba tudi na tem področju poiskati ustreznega lastnika, ki ga je zakon opredelil v državi oziroma lokalni skupnosti. Dotedanje premoženje teh organizacij, ki je bilo kot družbena lastnina v upravljanju njihovih delavcev, je tako v glavnem prešlo na državo oziroma lokalno skupnost, pri čemer pa zakon ni bil selektiven, ampak je ipso lege preoblikoval v javne zavode vse organizacije, ki so delovale na področju družbenih dejavnosti in ki so imele ob njegovi uveljavitvi status posebnega družbenega pomena, ne glede na pravo naravo njihovega dela.
S tem je »nacionaliziral« premoženje številnih organizacij, ki so kljub svojemu statusu pridobivale celoten ali večino svojega dohodka na trgu. Tako so bili delavci v teh organizacijah postavljeni v depriviligirani položaj, saj kljub enakim pogojem za svoje delo, kot so jih imeli delavci v gospodarstvu, niso enakopravno z njimi sodelovali v postopku lastninjenja družbene lastnine.
Prenos celotnega premoženja javnih zavodov na državo oziroma lokalne skupnosti je povzročil nenormalno situacijo, ko imamo javne zavode, ki so samostojne pravne osebe, ki pa nimajo nikakršnega premoženja. Izjema od tega pravila so javne univerze in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki imajo lastno premoženje na podlagi področne zakonodaje. Pravna narava tega premoženja pa ni nikjer krovno urejena. Tako imamo tukaj v slovenskem pravnem redu nedorečeno statusno področje, ki gotovo ne prispeva k pravni preglednosti in pravni varnosti.
Neposrečeno izvajanje javnih naročil centralno v ministrstvih namesto na ravni javnih zavodov, je posledica sistemske postavitve po kateri javni zavod nima lastnega premoženja, s katerim bi odgovorno gospodaril temveč zgolj upravlja premoženje, ki je last ustanovitelja.
Torej je ustanovitelj (država, oz. ministrstvo ali občina) odgovoren za naložbe in razvoj, torej tudi za javne nabave in postopke javnega naročanja. S tem ima ustanovitelj »nenaravno« pristojnost vodenja ene od ključnih poslovnih funkcij namesto vodstva javnega zavoda, to je razvojne, oz. investicijske funkcije.
Pravna ureditev, po kateri je za premoženje in s tem za investicije na področju javnih služb, odgovoren ustanovitelj (vlada ali občina) in ne poslovodstvo javnega zavoda, tudi sicer hromi managerski položaj direktorja javnega zavoda in ga dela različnega in manj učinkovitega od direktorja zasebne korporacije.
Pridobivanje prihodkov s prodajo storitev na trgu
Zelo razširjena značilnost javnih zavodov v RS je da pridobivajo svoje prihodke s prodajo storitev na trgu; storitve so ali javne službe ali pa tudi ne, s tem, da sedanja ureditev ne vzpodbuja zaposlenih v javnih zavodih k pridobivanju čim višjih prihodkov v dejavnostih, ki niso javna služba, saj zaposleni, kot javni uslužbenci od tega nimajo skoraj nikakršne koristi.
Kljub temu, da zavod pridobiva prihodke s prodajo storitev na trgu, direktor in svet javnega zavoda skorajda nimata pristojnosti na področju plač oz. nagrajevanja, saj so tovrstna razmerja za javne zavode skorajda v celoti regulirana s predpisi; tudi po tem se položaj direktorja javnega zavoda povsem razlikuje od položaja direktorja npr. gospodarske družbe (tudi javnega podjetja). Izhodiščna napaka sistema plač javnih uslužbencev je v torej v tem, da iz sistema ne izvzema zaposlenih v takšnih javnih zavodih, ki prihodke pretežno ustvarjajo s prodajo storitev javne službe in drugih storitev na trgu in torej niso neposredno proračunsko financirani. Le-ti imajo namreč povsem enak položaj, kot javna podjetja, ki pa so izzvzeta iz sistema plač v javnem sektorju.
Univerzalna uporaba oblike javnega zavoda, tako za dejavnosti upravnega značaja (različne regulatorne dejavnosti, npr. na področjih, kot je pokojninsko ali zdravstveno zavarovanje, ali pa zaposlovanje), kot tudi za t.i. ustvarjalne dejavnosti (zdravstvena dejavnost, šolstvo, kultura znanost, javno obveščanje), je povzročila, da se namesto povečevanja avtonomije, strokovne odgovornosti in ustvarjalnosti izvajalcev pri upravljanju, krepi se vpliv politike ter pristojnosti in število uradnikov v organih javnih zavodov; skratka povečuje se etatizacija na račun avtonomije javnih zavodov[3].
Zanimiva je ugotovitev, da še danes večina teh organizacij, ki so imele in še imajo pogoje za preoblikovanje v gospodarsko družbo, nadaljuje svoje delo kot javni zavod. Tako nastaja nenormalen položaj, saj se v statusni obliki zavoda izvajajo praktično vse dejavnosti, od gospodarskih dejavnosti do dejavnosti upravljanja državnih nepremičnin, ki bi morala potekati v statusni obliki javnih skladov.
Javna služba in tržna dejavnost, razmejitev
Temeljni opredelilni element javnega zavoda (ne glede na status) javna služba. Javna služba pomeni zagotavljanje blaga (npr. zagotavljanje zdravil in ortopedskih pripomočkov, zagotavljanje akreditiranih šolskih učbenikov ipd.) in storitev (šolstvo, zdravstvo, kultura, socialne dejavnosti ipd.), ki se v okviru posebne javnopravne ureditve izvaja v javnem interesu in katere namen ni ustvarjanje dobička. Javni zavod je ustanovljen zato, da opravlja javno službo.
Javno službo lahko opravljajo tudi drugi izvajalci ne glede na vrsto pravne subjektivitete, vendar morajo pridobiti po posebnem postopku in s posebno pogodbo koncesijo, dovoljenje ali licenco za takšno dejavnost[4]. Izključno javni zavodi pa so tista posebna statusna oblika , ki jim je dana pravica in dolžnost izvajanja javne službe. Ta jim je dana neposredno z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, pri čemer je namen ustanovitve in delovanja javnih zavodov izvajanje javne službe.
Zato je že uvodoma treba poudariti, da je cilj javnega zavoda z danimi, omejenimi sredstvi doseči maksimalne koristi in zadovoljstvo uporabnikov javne službe[5].
Dejavnosti, ki jih opravljajo javni zavodi, lahko na splošno razvrstimo v tri skupine:
- redna dejavnost javne službe;
- dejavnost javne službe, ki jo javni zavod prodaja na trgu;
- dejavnost, ki ne sodi v javno službo – tržna dejavnost.
Ker javni zavodi del prihodkov pridobivajo tudi s tržno dejavnostjo, je bilo z zakonom o računovodstvu določeno, da morajo prihodke in odhodke ter poslovni izid izkazati ločeno – iz naslova opravljanja javne službe in iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu – ter tudi skupno[6].
Pri izkazovanju prihodkov velja splošno načelo, da so prihodki za izvajanje javne službe vsi prihodki, ki jih javni zavod prejme za opravljeno storitev javne službe, ne glede na to, ali gre za prihodke iz javnih ali zasebnih virov.
K prihodkom od prodaje blaga in storitev na trgu tako spadajo le tisti prihodki, ki jih javni zavod ustvari s prodajo tistega blaga in storitev, ki niso opredeljene kot javna služba. Take storitve so največkrat: gostinske storitve, prodaja reklamnih izdelkov, promoviranje sponzorjev, trgovska dejavnost v lekarnah ipd. Tržna dejavnost javnih zavodov je torej opredeljena zelo ozko, zato je je relativno malo.
Pri delitvi odhodkov na dejavnost javne službe in tržno dejavnost se v javnih zavodih najpogosteje uporabi razmerje, ki je bilo doseženo pri prihodkih, čeprav je to možnost, ki jo predpisi dopuščajo le v skrajni sili. Problem razmejevanja odhodkov je namreč povezan s spremljanjem stroškov po stroškovnih mestih, mestih odgovornosti in kontih, kar v mnogih javnih zavodih še vedno ni urejeno. Vprašanje je, koliko stroškov v javnih zavodih dejansko nastaja pri izvajanju redne javne službe, ki se financira iz javnih virov, koliko pri opravljanju storitev javne službe za trg in koliko pri izvajanju lastnih tržnih dejavnosti.
Ta problem postavi pod vprašaj tudi izkazani poslovni izid javnih zavodov, zlasti ko se ugotavlja ločeno za javno službo in tržno dejavnost. Na eni strani naj bi namreč javni zavodi kot neprofitne organizacije, v delu ko gre za dejavnost javne službe, poslovali s pozitivno ničlo, na drugi strani pa jim je dovoljeno, kar je sicer v protislovju z neprofitnim značajem javnega zavoda, pri tržni dejavnosti maksimirati dobiček (presežek prihodkov nad odhodki). Ker je v sedanji pravni ureditvi javnim zavodom omogočeno tudi, da presežek prihodkov nad odhodki iz tržne dejavnosti namenijo za povečanje sredstev za izplačilo dodatne delovne uspešnosti, lahko ohlapni računovodski predpisi vodijo v skušnjavo, da v javnih zavodih del stroškov, ki nastanejo pri tržni dejavnosti, prikažejo kot stroške javne službe.
Sedanji sistem financiranja javnih zavodov ni usmerjen k spodbujanju učinkovitega in racionalnega izvajanja javnih služb, kar skupaj s centralizacijo odločanja o vseh pomembnejših vprašanjih, ki se tičejo javnih zavodov, ovira pomembnejši napredek na tem področju. Financiranje javnih zavodov je zato drugo ključno vprašanje, ki ga mora novi zakon urediti na povsem drugačnih temeljih.
Dograditi pa je treba tudi statusno obliko zavoda s pravico javnosti, to je zavoda v javni lasti, ki pa nima lastnosti statusa javnega zavoda in mora zaradi svoje samostojnosti skleniti pogodbo za izvajanje javne službe. To so samostojni javni zavodi.
Nedorečenost sedanje ureditve je skupno urejanje javnih in t.i. drugih zavodov. Slednji niso urejeni kot statusna oblika. To so predvsem zasebni zavodi in zavodi s pravico javnosti, ki niso ne javni, ne zasebni. Zavodi s pravico javnosti razen omembe v zakonu sploh niso urejeni; od tod zamisel o posebni statusni obliki samostojnih javnih zavodov, ki ne sodijo v režim oseb javnega prava.
Zasebni zavodi pa so dopustni v marsikateri pravni ureditvi, čeprav v glavnem niso posebej regulirani s specialnim zakonom.
Zasebni zavodi so osebe zasebnega prava in so kot takšne mnogo bližje gospodarskim družbam kot javnim zavodom, ki so osebe javnega prava. Pri tem se postavlja vprašanje, ali imajo zasebni zavodi kot statusna oblika zasebnega prava sploh svoj smisel? Praksa je sicer pokazala, da so v desetletnem obstoju opravičili svoj obstoj, saj so omogočili razvoj posameznih dejavnosti tudi na področjih t.i. družbenih dejavnosti, ko bi se težko razvile v statusnih razmerah gospodarskih družb. Glede na to je smotrno dograditi tudi statusno obliko zasebnega zavoda. S tem bomo dobili ustrezno pravno podlago za dve čisti statusni obliki, in sicer prvo zasebnega in drugo javnega prava.
IZHODIŠČA ZA REFORMO JAVNIH ZAVODOV
Pravno organizacijskia diverzifikaciji izvajalcev javnih služb
Reformo javnega sektorja, ki mora temeljiti na pravno organizacijski diverzifikaciji pravnih oseb, izvajalcev na področju javnega sektorja temeljimo na naslednjih izhodiščih:
1.Srž reforme ni zmanješevanje obsega javnih služb niti privatizacija javnega sektorja, temveč boljša organizacija, preglednejše upravljanje in s tem večja učinkovitost javnega sektorja.
2.Zasebna ponudba javnih služb je dopolnilo hrbtenici javne službe, ki jo predstavljajo sedanji javni zavodi, ne njena nadomestitev. Vključevanje zasebnih koncesionarjev v sistem javne službe je dobrodošlo povsod tam, kjer gre za komplementarne oz. dodatne dejavnosti, nadalje na območjih, ki so pomanjkljivo pokrita z javno mrežo ter na področjih, kjer je vzdrževanje javne mreže manj racionalna rešitev, kot podelitev koncesije, ob pogoju opravljanja javne službe z enakimi kakovostnimi standardi.
3.Zavodom, ki svoje storitve, prodajajo na trgu (samostojni javni zavodi) je treba prenesti v last premoženje, ki je potrebno za opravljanje dejavnosti (ga v njih vložiti); s tem se na organe teh zavodov prenese tudi odgovornosti za gospodarjenje s premoženjem. To vključuje samostojno vodenje postopkov javnega naročanja in tudi siceršnjo odgovornost za vzdrževanje premoženja, investicije in razvoj.
4.Treba je izpeljati statusno (pravno organizacijsko) razmejitev med:
-zavodi, ki prodajajo svoje storitve na konkurenčnem trgu in ni potreben neposreden državni nadzor in (samostojni javni zavodi)
-zavodi, ki so neposredno financirani iz proračunov (javni zavodi).
To pomeni preoblikovanje sedanjih javnih zavodov, ki opravljajo t.i. za tržne javne službe in druge tržne dejavnosti in ni potreben neposreden državni nadzor v samostojne javne zavode. Preoblikovanje v samostojne javne zavode ne pomeni privatizacije, temveč le spremembo pravno organizacijske oblike, oz. spremembo načina izvajanja javnih služb.5. Zaposlene v samostojnih javnih zavodih, ki pridobivajo svoje prihodke s prodajo storitev na trgu in ni potreben neposreden državni nadzor, je treba izključiti iz sistema plač v javnem sektorju6. Korporacijsko upravljanje v samostojnih javnih zavodih, je treba urediti po načelih in na način kot je urejeno v gospodarskih družbah, to je z nadzornim svetom, ki opravlja izključno kadrovsko in nadzorstveno funkcijo (ne pa poslovodske) in direktorjem, ki ima vse poslovodske pristojnosti.
V samostojnih javnih zavodih naj se oblikuje nadzorni svet s tripartitno sestavo in tretinskimi deleži ustanovitelja, zaposlenih in uporabnikov. Nadzorni svet ima kadrovsko pristojnost (imenovanje in odpoklic direktorja) in nadzorstveno pristojnost (sprejemanje poročil, neposredni nadzor uvedba in izvajanje soglasja na odločitve direktorja, kot izključno nadzorstveno orodje, vendar pa nikakršnih poslovodskih pristojnosti. Direktor mora imeti vse poslovodske in strokovne pristojnosti (lahko imenuje strokovne svete).
Nova statusno obliko javnega zavoda
Prvi razlog je ustvariti pravno podlago za novo statusno obliko javnega zavoda, ki je na voljo ustanoviteljem, ki se odločijo za statusno preoblikovanje zavodov, to so samostojni javni zavodi. Tako bi nekateri obstoječi javni zavodi, predvsem tisti, ki večino prihodkov ustvarjajo na trgu in tisti pri katerih neposredni državni oz. politični nadzor ni neobhoden, dobili primerenjši pravni okvir za svoje delovanje,
Na podlagi izhodišč za reformo javnega sektorja zakon uvaja dve javni statusni obliki javnih zavodov, to je sedanji javni zavodi in samostojni javne zavodi. Javni zavodi ostajajo tisti zavodi, ki so financirani iz proračunov. Statusno obliko samostojnih zavodov pa lahko pridobijo tisti javni zavodi, ki prodajajo svoje storitve na konkurenčnem trgu ali kjer neposredni državni nadzor ni nujen.
Javni zavod zakon ureja kot temeljno obliko izvajanja javne službe na področju t.i. družbenih dejavnosti, dopušča pa tudi, da isto dejavnost opravlja samostojni javni zavod, kot sorodna vendar povsem nova statusna oblika.
Zakon torej vzpostavlja pravno podlago za možnost preoblikovanja nekaterih sedanjih javnih zavodov, v samostojne javne zavode; predvsem tistih ki opravljajo t.i. za tržne javne službe. Preoblikovanje v samostojne zavode ne pomeni privatizacije, temveč le spremembo pravno organizacijske oblike, oz. spremembo načina izvajanja javnih služb. Pač pa je povsem različno korporacijsko upravljanje obeh oblik zavodov. Predlaga se tudi, da se zavodom, ki svoje storitve, prodajajo na trgu prenese v last premoženje, ki je potrebno za opravljanje dejavnosti (ga v njih vložiti); s tem se na organe teh zavodov prenese tudi odgovornosti za gospodarjenje s premoženjem.
Prenos premoženja na samostojne javne zavode
Drugi razlog je premoženjsko preoblikovanje javnih zavodov in opredelitev premoženja samostojnih javnih zavodov. Sedanji koncept neposredne državne lastnine ob samostojni pravni osebnosti javnih zavodov ne omogoča učinkovitega decentraliziranega upravljanja s premoženjem. Prehod državne lastnine v last samostojnih javnih zavodov zasleduje ravno ta cilj, to je povečanje racionalnosti in učinkovitosti pri uporabi sredstev, potrebnih za izvajanje javne službe.
Pri prehodu tega premoženja ne gre za privatizacijo, saj premoženje zavoda ne postane privatna, temveč ostane javna lastnina, pri čemer je pri tem konceptu bolje opredeljena odgovornost za upravljanje s premoženjem, kot je to pri konceptu neposredne državne lastnine. S tem se krepi poslovodna funkcija direktorja oziroma uprave samostojnega javnega zavoda tudi na področje investicij.
Pomemben razlog za sprejem novega zakona je torej v oblikovanju samostojne javne statusne oblike, ki se ne prekriva s statusno obliko osebe zasebnega prava. V tem delu pomeni predlagani zakon enega temeljev institucionalne izgradnje javnega sektorja in je kot tak ena ključnih točk preoblikovanja naše javne uprave, katerega namen je dvig njene učinkovitosti in prilagajanje EU.
Poleg teh ključnih razlogov so še številne izboljšave v predlaganem zakonu, ki jih ravno tako lahko štejemo med razloge za izdajo tega zakona. Te se nanašajo predvsem na bolj jasne opredelitve položaja zavodov in njihovih ustanoviteljev, na njihovo registracijo, na razmerja med javnimi zavodi in njihovi strankami, na načine komuniciranja med zavodi in njihovimi ustanovitelji, na povezovanje v skupnosti zavodov, na prostovoljno povezovanje v zbornico javnega sektorja, na nadzor nad delom zavodov ter na načine prenehanja in preoblikovanja javnega zavoda in zasebnega zavoda.
Prav v tem, torej različnih statusnih oblikah javnih zavodov, to je tistih, ki so neposredno proračunsko financirani in ki ne izvajajo storitev, ki jih neposredno plačujejo uporabniki od drugih to je samostojnih javnih zavodov, to je tistih ki ustvarjajo prihodke s prodajo na trgu in pri katerih ni potreben neposredni državni nadzor, vidimo izhod iz sedanjega stanja.
Različnost statusnih oblik pomeni predvsem različna stopnja samostojnosti (avtonomije) pri upravljanju in izvajanju ter razvoju dejavnosti in s tem takšen sistem korporacijskega upravljanja, ki ustanovitelju daje zgolj nadzorstvene ne pa poslovodskih pristojnosti (kakršne ima danes svet zavoda).
Različnost statusnih oblik pomeni tudi, prenos premoženja na samostojne javne zavode in s tem odgovornosti za njegovo upravljanje, investiranje in razvoj na z ustanovitelja na sam zavod.
V različni ureditvi korporacijskega upravljanja (corporate governance) zavoda, ki prodaja svoje storitve na trgu in pri katerih ni potreben neposredni državni nadzor in s tem drugačnem (zgolj nadzorstvenem) položaju ustanovitelja, ter v različnem premoženjskem položaju zavoda, ki je lastnik svojega premoženja za razliko od zavoda, ki zgolj upravlja premoženje ustanovitelja, tiči je temelj pravno statusnega razlikovanja sedanjih javnih zavodov na dve različni statusni obliki, in sicer na:
-javne zavode, ki ohranijo položaj ustanovitelja, podoben ali še močnejši od tistega, ki ga imajo v sedanjih javni zavodih in jih upravlja upravni svet in s strani ustanovitelja imenovani predstojnik, zaposleni v njih pa so javni uslužbenci, in na
-samostojne javne zavode, ki so sicer v javni lasti, vendar pri upravljanju samostojnejši, z vsemi poslovodskimi pristojnostmi direktorja in z zgolj nadzorstveno vlogo ustanovitelja, ki jo izvaja preko nadzornega sveta; ta je tripartitno (po tretjino ustanovitelj, zaposleni in uporabniki) sestavljen in ima pristojnost imenovanja direktorja z vsemi pooblastili, tudi za gospodarjenje s premoženjem.
Zaposleni v takšnem samostojnem zavodu niso javni uslužbenci in se njihove plače ne ravnajo po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju; kolikor opravljajo javno službo, je njen temelj koncesijsko razmerje.
V zakonu opredeljena dejavnost je lahko nepridobitna (šolstvo, zdravstvo, kultura, šport, znanost, socialno varstvo, varstvo otrok ipd.) in tržna, saj je tudi na področju teh dejavnosti možno in zaželjeno ustvarjati dobiček.
Pri javni službi pa gre za to, da se opravlja ne z namenom pridobivanja dobička, temveč v javnem interesu v posebni statusnopravni obliki javnega ali samostojnega javnega zavoda. Javna služba je po definiciji novega zakona specifična dejavnost, ki se v okviru posebne javnopravne ureditve izvaja v javnem interesu na področjih vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja in drugih podobnih dejavnosti, in katere namen ni ustvarjanje dobička.
Specifična ureditev javne službe za posamezna področja je naloga področne zakonodaje, ki lahko za svoje potrebe posamezna vprašanja javnih zavodov na svojem področju rešuje tudi drugače. Glede tega vprašanja je predlagani zakon povsem odprt in je v razmerju do že sprejetih področnih zakonov v položaju splošnega zakona, tako da ne posega v njihove posebne rešitve.
Nadaljnji cilj zakona je utrditi zavod kot pravno osebo. Po sedanji ureditvi je zavod pravna oseba brez premoženja, kar je z vidika teorije pravnih oseb nesistemsko. V novem zakonu samostojni javni zavod pridobiva s subjektiviteto tudi premoženje, potrebno za izvajanje javne službe (ali za dejavnost zasebnega zavoda). Lastnina samostojnih javnih zavodov ustrezno rešuje to vprašanje in vrača normalna premoženjska razmerja na tem področju.
Na področju upravljanja zavodov je cilj zakona opredeliti naloge nadzornega organa (upravn i svet, nadzorni svet) in poslovodnega organa (predstojnik, direktor oziroma uprava) ter njuno medsebojno razmerje. Poleg tega opredeljuje še strokovni svet in uporabniški svet, ki pa ju glede na različnost zavodov pušča precej odprto.
Zakon ureja tudi odnose z uporabniki. Tako uresničuje moderno načelo odprtosti uprave na tem področju. Načelo odprtosti uprave je eno temeljnih načel evropske ureditve, ki ga ureja Pogodba o EU v drugem odstavku svojega 1. člena in kot tako močno vpliva na ureditve javne uprave v državah članicah. Predlagani zakon temu načelu dosledno sledi, pri čemer ne ureja samo odnose med javnimi zavodi in njihovimi uporabniki, ampak slednje vključuje tudi v samo upravljanje javnih zavodov.
Sedanji položaj javnih zavodov, ki ob proračunskem financiranju prodajajo svoje storitve še na trgu, postavlja druge ponudnike istih storitev v neenakopraven položaj pri nastopanju na trgu. Takšen položaj predstavlja kršitev ene temeljnih politik EU, to je varstva svobodne konkurence, ki vključuje tudi enakopravnost nastopanja na trgu, neposredno pa pomeni kršitev 86. in 87. člena Pogodbe o Evropski skupnosti (PES).
To tržno nepravilnost novi zakon odpravlja z ureditvijo javne službe in dopolnilnih dejavnosti ter vzpostavitvijo metodologije za obračun vseh stroškov, ko se javna sredstva uporabljajo za izvajanje nejavno financiranih dejavnosti. Z zniževanjem javnega financiranja za del stroškov iz sredstev, pridobljenih na trgu, zakon uravnava tržni položaj javnih zavodov na način, ki v veliki meri ne predstavlja več tržne anomalije (in posredno kršitev 87. člena Pogodbe o Evropski skupnosti).
[1] S prehodom na nov ustavni in politični sistem je prišlo do ukinitve sistema svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti, kot posledica tega pa tudi do ukinitve institucije samoupravnih interesnih skupnosti ter organizacij združenega dela, ki so opravljale dejavnosti posebnega družbenega pomena kot oblike izvajanja javnih služb na tem področju. Pristojnosti prvih so prešle na tedanje izvršilne organe Republiške skupščine in občinskih skupščin, medtem ko je na področju izvajanja javnih služb nastala velika statusna praznina, saj so imele vse organizacije na tem področju svoj temelj v Zakonu o združenem delu. To praznino je za tisti čas ustrezno zapolnil Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), ki je tedanje organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena na področju družbenih dejavnosti, preoblikoval v prvo statusno obliko oseb javnega prava v novi ureditvi, to je v javni zavod.
[2]Vlada iz obdobja 2000-2004 je pripravila zakonski predlog novega zakona o zavodih, vendar ga državni zbor sklica 2004-2008 ni nikoli obravnaval (EVA: 2003-1711-0142, Številka: 024-23/2003-2, Ljubljana, 22.07.2004, v nadaljnjem besedilu: p ZZ04).
[3] Več o tem: TIČAR, Bojan. Status javnih zavodov v javnem sektorju : pravno-ekonomska analiza. Podjet. delo, 2005, letn. 31, št. 3/4, str. 515-526, tabele. [COBISS.SI-ID 1064170] in TIČAR, Bojan. Die Rechtsstellung und die Entlohnung der Direktoren im öffentlichen Sector in Slowenien. Osteur.-Recht, Jun. 2007, jg. 53, h. 3, str. 196-207, tabele. [COBISS.SI-ID 1341162]
[4] Zver, Eva (UMAR, 2003), Poslovanje in finančni viri javnih zavodov v letih 2001 in 2002, Delovni zvezek, letnik XII, št.3/2003, UMAR, Ljubljana, stran 9.
[5] Zver, Eva (UMAR, 2003) Ekonomsko ogledalo, št. 11/2003, UMAR, str. 18,19, .stran 9.
[6] Zver, Eva (UMAR, 2003), ibidem, stran 9.
TAP Modeli in prakse mednarodne kulturne izmenjave Gibanja neuvrščenih: raziskovanje prostorsko-časovnih kulturnih dinamik
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Mitja Velikonja
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 01.09.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
TAP Oblikovanje novega kulturnega polja v Sloveniji v 1980-ih: civilna družba med nacionalističnimi politikami in medkulturnim sodelovanjem
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Maruša Pušnik
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 01.09.2020
Nacionalni projekt
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
Prenos norm v EU in Sloveniji - ocena napredka k okoljski in trajnostni preobrazbi
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Marko Lovec
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 31.08.2024
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Okoljska vprašanja so se prebila na vrh političnega programa v EU, v skladu s pričakovanji javnosti in znanstvenimi priporočili. Smiselno je pričakovati, da bo korpus okoljske zakonodaje v EU naraščal oz. se temeljito prenovil. Pripravi tega vala regulacije je pomembno posvetiti skrbno akademsko pozornost z namenom, da bi: a) omogočili razumevanje procesa; b) ponudili prepričljivo razlago vzrokov, na katere ta odgovarja, in tako okrepili zmogljivosti za predvidevanje, ter nazadnje, c) ponudili ozaveščeno in kritično oceno predlaganih ukrepov, s tem pa tudi prispevali k njihovemu izboljšanju. Cilj tega projekta je vključiti vlogo paradigem in razširjanja norm v razumevanje regulatornega ukrepanja EU na področju okolja, s tem pa prispevati k teoretično bogatemu in večplastnemu razumevanju evropskega in transnacionalnega okoljskega prava, vključno z njegovimi gonilnimi silami, predpostavkami in ambicijami v smer trajnosti, pa tudi tistimi razumevanji, ki ostajajo izključena. Projekt bo uporabljal niz metodologij, ki podpirajo transnacionalno okoljsko pravo (kjer se problemi zlahka ne umeščajo v eno samo pravno kategorijo), te pa bo združeval s pristopi iz mednarodnih odnosov (zlasti literature iz področja razširjanja norm in analize diskurza). Z raziskavo bomo izdelali analizo sprememb norme v dveh razsežnostih: horizontalni (ki bo časovno usmerjena in bo raziskovala politični diskurz o EU) in vertikalni (ki bo prostorsko usmerjena in bo vključevala EU in nacionalno raven upravljanja na dveh nastajajočih področjih politike: prehod na modro gospodarstvo in trajnostne prehranske sisteme). Namen tega projekta je prispevati k vrhunskim razpravam v Evropi na znanstveni ravni ter vplivati na praktično raven. Ustvarjeni bodo članki odlične kakovosti v recenzeranih revijah v odprtem dostopu. Zagotovljena bo ustrezna promocija rezultatov med zainteresiranimi stranmi, znanstveno skupnostjo in širšo javnostjo. Posledica projekta bo bolj izrazita normativna razsežnost pristopa k EU in nadnacionalnem okoljskem pravu, ki se ga običajno loteva na strogo pozitivističen, tehnični način. Projekt bo izpostavil vlogo okoljskega prava, ki lahko presega instrumentalistično orodje. Raziskava bo nadalje prispevala k literaturi o difuziji norm s poudarkom na dvosmerni izmenjavi, s študijo primera na dveh kompleksnih področjih politike. Nenazadnje bo raziskava spodbujala bolj reflektiven odnos pri deležnikih in spodbujala njihovo sodelovanje pri načrtovanju in usklajevanju strateških politik. Te koristi so neposredno pomembne v kontekstu slovenskega predsedovanja EU leta 2021 ter kasneje, in so temelj močnega in koristnega povezovanja v EU.
TAP Računalniško podprta večjezična analiza novičarskega diskurza s kontekstualnimi besednimi vložitvami
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Andreja Vezovnik
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 01.09.2020
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
EU-JM-DebatEU 2021 Debating Europe
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Damjan Lajh
Trajanje projekta: 01.09.2020 - 01.09.2020
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
TP URI – Soča Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija v procesu vračanja na delo
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.07.2020 - 01.07.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Developing, piloting and validating smart care models in Danube region for supporting social innovation, improving competences and entrepreneurship (D-CARE)
Vodja projekta na FDV: asist. Lea Lebar
Trajanje projekta: 01.07.2020 - 01.07.2020
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
Ključni cilj projekta D-CARE je nasloviti izzive oskrbe starejših ter slabe dostopnosti storitev za starejše v regijah Podonavja z vzpostavitvijo in krepitvijo podpornih tehnologij (pametnih storitev). Namen projekta je spodbuditi oblikovanje in širjenje pametnih tehnologij, ki bodo podprle regijsko razdrobljene socialne in zdravstvene sisteme oskrbe, hkrati pa spodbudile razvoj tovrstnih tehnologij. V prvi vrsti želimo vzpostaviti pogoje razvoja tovrstnih tehnologij preko a) izboljšanja kompetenc ključnih deležnikov v regiji (zaposlitveni centri, podjetja, zdravstveni domovi, centri za socialno delo, domovi za starejše idr.), b) diseminacije dobrih praks ter osveščanja odločevalcev na regijskem in nacionalnem nivoju ter c) praktičnih predstavitev ter testiranj konkretnih podpornih tehnologij med starejšo populacijo. V okviru projekta bomo identificirali pametne storitve za starejše s kroničnimi boleznimi ter kognitivnimi ovirami, podprli predvsem ranljivejšo populacijo starejših (tiste, ki živijo sami in kjer je dostop do oskrbe otežen), preko treh stebrov: a) oblikovanje inovativnih učnih okolij, kjer bo ključni cilj priprava programov usposabljanj na področju pametnih tehnologij, 2) testiranje pametnih rešitev v petih regijah in 3) vzpostavitev transnacionalnega policy centra, kjer bomo zbirali in odločevalcem diseminirali dobre prakse in rešitve na tem področju.
Partnerji Univerze v Ljubljani bomo aktivno udeleženi v vse delovne pakete, vodili pa delovni paket izvajanja pilotov podpornih tehnologij; v Sloveniji ga bosta na terenu izvajala RRA Zeleni kras ter Občina Iliriska Bistrica.
Vodilni partner University of Medicine and Pharmacy "Iuliu Hateganu" Cluj Napoca, Romunija
Partner 1 Dr. Vasile Micu Association, Romunija
Partner 2 National Human Management Association, Madžarska
Partner 3 Mayor's Office of the City of Kaba, Madžarska
Partner 4 DBH Investment Venture Capital Fund Management Public Limited Company, Madžarska
Partner 5 CedarNet Association CEDNET, Madžarska
Partner 6 Univerzita Jana Evangelisty Purkyně v Ústí nad Labem, Češka
Partner 7 Volunteer Center, Češka
Partner 8 BioLAGO e.V., Nemčija
Partner 9 Gruenderschiff UG (haftungsbeschraenkt) & Co. KG, Nemčija
Partner 10 Univerza v Ljubljani, Slovenija
Partner 11 RRA Zeleni Kras, Slovenija
Partner 12 Občina Ilirska Bistrica, Slovenija
Partner 13 Regional Agency for Entrepreneurship and Innovation - Varna, Bolgarija
Partner 14 National Alliance for Social Responsibility, Bolgarija
Partner 15 Johanniter Austria Research and Education, Avstrija
Partner 16 UIV-Urban Innovation Vienna, Avstrija
Partner 17 City of Prijedor, Bosna in Hercegovina
Partner 18 Chamber of Commerce and Industry of Banja Luka Region, Bosna in Hercegovina
Partner 19 Public Medical Sanitary Institution Institute of Oncology, Moldavija
Pridruženi partner 1 Cluj Napoca City Hall, Romunija
Pridruženi partner 2 Local Action Group Brdy-Vltava, Češka
Pridruženi partner 3 Lovosice Municipal Authority, Češka
Pridruženi partner 4 Tisa Local Authority, Češka
Pridruženi partner 5 Municipality of Aksakovo, Bolgarija
Pridruženi partner 6 INNOVA Észak-Alföld Regional Development and Innovation Agency Nonprofit Limited Liability Company, Madžarska
Pridruženi partner 7 Public Institution Retirement Home Banja Luka, Bosna in Hercegovina
Razvoj slovenščine v digitalnem okolju - RSDO
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Nataša Logar
Zunanji vodja: dr. Simon Krek, UL FRI
Trajanje projekta: 01.05.2020 - 01.02.2023
Mednarodni projekt
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
Cilj projekta je bil zadovoljiti potrebe po računalniških izdelkih in storitvah s področja jezikovnih tehnologij za slovenski jezik za raziskovalne organizacije, za podjetja in za širšo javnost. Končni izdelki na uporabniško prijazen način pomagajo pri sporazumevanju, sodelovanju, poslovanju, izmenjavi znanja in udeleževanju v družabnih in političnih razpravah, in prispevajo k premagovanju jezikovnih meja. Jezikovni viri
Prenovili smo učne množice in postopke za strojno označevanje sodobne slovenščine.
Govorne tehnologije
Izdelali smo govorno bazo, ki je osnova za splošni razpoznavalnik govora.
Semantični viri in tehnologije
Izdelali smo osrednjo digitalno slovarsko bazo, ki združuje različne tipe jezikovnih podatkov o slovenščini v odprtem dostopu.
Strojno prevajanje
Testirali smo alternativna ogrodja nevronskega strojnega prevajanja (NMT) in razvili portal s strojnim prevajalnikom.
Terminološki portal
Izdelali smo terminološki portal z iskalnikom po terminoloških virih in spletnim konkordančnikom za analizo specializiranih korpusov, pa tudi orodje za luščenje terminoloških kandidatov iz korpusov.
E-ARMAGEDON - družbene posledice večjih izpadov električne energije
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Iztok Prezelj
Trajanje projekta: 01.05.2020 - 30.11.2021
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
V mesecu maju 2020 smo pričeli z izvajanjem novega raziskovalnega projekta, katerega namen je proučiti družbene posledice večjih in dolgotrajnih izpadov električne energije. Projekt E-armagedon se osredotoča na proučitev družbenih posledic scenarija večjega izpada električne energije. Scenarij e-armagedona je manj verjeten scenarij, ki pa lahko povzroči ogromne družbene posledice. Dosedanje študije se ne osredotočajo zadostno na ta scenarij. Delo prinaša naslednja nova spoznanja: (.1) elektroenergetski sistemi so sicer pripravljeni na veiko število manjših izpadov, ne pa na večje izpade; (2.) večji izpadi se dogajajo nekajkrat letno po svetu, kar povzroča veliko oziroma katastrofalno škodo; (3.) proučili smo konkretne posledice večjih izpadov elektrike v številnih primerih po svetu in sintetično izvlekli tipične posledice večjega izpada; (4.) proučili smo posledice scenarija večjega izpada električne energije v velikem številu sektorjev v eni državi članici EU (Slovenija) in (5.) oblikovali smo priporočila za zmanjšanje tveganj na področju večjih izpadov električne energije.
Mladi raziskovalec Nejc Slukan
Vodja projekta na FDV: asist. Nejc Slukan
Trajanje projekta: 01.04.2020 - 01.04.2020
Nacionalni projekt
28396
Evalvacija projekta Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše
Vodja projekta na FDV: asist. Lea Lebar
Trajanje projekta: 01.02.2020 - 30.09.2022
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Projekt in evalvacijske aktivnosti, katerih naročnik je Ministrstvo za zdravje, se izvajajo v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi: 9. »Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine«, prednostne naložbe: 9.2 »Izboljšanje dostopa do cenovno ugodnih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, vključno z zdravstvenimi in socialnimi storitvami splošnega interesa«, specifičnega cilja: 9.2.1 »Pilotno preizkušeni pristopi za boljšo integracijo storitev dolgotrajne oskrbe«.
Namen projekta, ki ga evalviramo, je razviti, preizkusiti in implementirati nova orodja, nove storitve ter doseči integracijo storitev in izvajalcev storitev dolgotrajne oskrbe, vzpostaviti povezavo med sistemi zdravstva in socialnega varstva, krepiti in razvijati nove preventivne programe v skupnosti za starejše, izgraditi model prenosa kompetenc med različnimi izvajalci in implementirati nova znanja za kompetentno in prožnejše izvajanje storitev za starejše v skupnosti. Uporabnikom dolgotrajne oskrbe, ki bodo upravičeni do novih storitev, bodo v okviru projekta dodatno na voljo naslednje storitve:
- v skupnosti/na domu: poleg socialnovarstveni storitvi pomoč družini na domu še t. i. nove storitve v skupnosti, nove storitve za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti (npr. fizioterapija in delovna terapija na domu), krepitev avtonomije posameznika, nove storitve v zvezi z zdravili ter storitve e-oskrbe;
- v institucionalnem varstvu še nove storitve za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika v institucionalnem varstvu starejših ter priprava zdravil, pomoč pri jemanju že pripravljenih zdravil ter nadzor nad jemanjem zdravil.
Do novih storitev v projektu so upravičene starejše osebe, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil in pri katerih je z uporabo enotnega ocenjevalnega orodja, ki ga določi ministrstvo, ugotovljeno, da so upravičene do storitev, ter starejše osebe, ki so skladno z orodjem, ki ga določi ministrstvo, ocenjene kot krhke oz. so upravičene do paliativne oskrbe.
V okviru evalvacije bomo spremljanji izvajanje projekta v petih testnih okoljih, ki so bili izbrani na javnem razpisu: Koper, Tržič, Maribor, Ptuj in Poljčane. Skupaj vrednotimo 11 aplikativnih evalvacijskih ciljev ter dve raziskovalni vprašanji:
- Vrednotenje vzpostavitve in umeščanja vstopne informacijske točke.
- Vrednotenje ocenjevanja upravičenosti in orodja za oceno upravičenosti.
- Vrednotenje osebnega načrtovanja in koordiniranja storitev.
- Vrednotenje timskega dela v integrirani oskrbi.
- Vrednotenje postopka izvajanja integrirane oskrbe od vstopa do zagotavljanja storitev.
- Vrednotenje strokovnega usposabljanja za izvajalce formalne oskrbe.
- Vrednotenje kakovosti delovnega življenja formalnih izvajalcev.
- Vrednotenje izvajanja novih storitev (nove storitve v skupnosti, nove storitve za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika v institucionalnem varstvu starejših in v skupnosti, nove storitve v zvezi z zdravili, e-storitve in paliativna oskrba).
- Vrednotenje elektronskega zapisovanja in dokumentiranja.
- Vrednotenje finančnih in kadrovskih virov.
- Vrednotenje spremljanja kakovosti izvajanja storitev.
- Kako uporabniki ocenjujejo vpliv intervencije na kakovost njihovega življenja?
- Kako neformalni oskrbovalci ocenjujejo vpliv intervencije na njihovo breme oskrbovanja?
Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija.
Sodelujoče RO:
- Inštitut RS za socialno varstvo (vodilni partner)
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede (partner)
- Inštitut za ekonomska raziskovanja (partner)
EU/H2020: Protect – The Right to International Protection: A Pendulum between Globalization and Nativization?
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Alojzij Slavko Splichal
Trajanje projekta: 01.02.2020 - 01.02.2020
Mednarodni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
MP - CESSDA NEW DATA TYPES 2020
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2020 - 01.01.2020
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP - CESSDA Trust Working Group Budget 2020
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2020 - 01.01.2020
Mednarodni projekt
MP-CESSDA Training activities 2020
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2020 - 01.01.2020
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP-CESSDA Training Working Group 2020
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2020 - 01.01.2020
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP-CESSDA Trust Support 2020
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2020 - 01.01.2020
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP-CESSDA Widening Activities and Journals Outreach 2020
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2020 - 01.01.2020
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
TP-BledCom 2020, 27. mednarodni simpozij za raziskovanje v odnosih z javnostmi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Dejan Verčič
Trajanje projekta: 01.01.2020 - 01.01.2020
Nacionalni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
(Od)govor – Presegati sovraštvo v Jugovzhodni Evropi: Učenje in delovanje proti sovražnemu govoru na spletu
Vodja projekta na FDV: Urška Valentič
Zunanji vodja: Mirovni inštitut, Ljubljana
Trajanje projekta: 01.01.2020 - 30.06.2021
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
Slovenija, Hrvaška in Srbija, države nekdanje Jugoslavije, ki se nahajajo na balkanski migracijski poti, se soočajo z naraščajočim sovražnim govorom na spletu, ki izkorišča napetosti in negativni odnos do manjšinskih skupin. Širjenje sovraštva po spletu med mladimi in njihova radikalizacija je pereče vprašanje. Učitelji nimajo znanja kako sovražni govor obravnavati v učilnicah. V regiji in EU obstaja nekaj dobrih praks za boj proti sovražnemu govoru na spletu, a le redko se ta znanja širijo in delijo naprej. Cilj projekta je:
- Prepoznavanje dobrih praks in podpiranje vzajemnega učenja o spletnem boju proti sovražnemu govoru med državnimi in nevladnim akterji v treh državah;
- Razumevanje sovražnega govora na spletu, krepitev kritičnega razmišljanja in odzivanje na prevladujočo sovražno naracijo v novih družbenih medijih, ki nagovarjajo zlasti mlade uporabnike;
- Dvig kompetenc srednješolskih učiteljev za delo z učenci pri obravnavanju sovražnega govora na spletu.
Projekt bo v vseh treh sodelujočih držav vključeval kampanjo (Od)govor za ozaveščanje uporabnikov spleta in družbenih omrežij.
PARTNERJI:
- Mirovni inštitut (koordinator);
- UL, Fakulteta za družbene vede (partner);
- Centar za mirovne studije, Hrvaška (partner);
- Novosadska novinarska škola (partner). We identified four target groups that are particularly exposed to online hate in Slovenia: refugees, political opponents to the government, journalists and the LGBTQ community. By surveying the happenings in a given time frame (from June 2019 until June 2020), we additionally identified specific events that triggered a large number of hostile responses from online users against these targets. Hate narratives for all four groups are designed to portray otherness as a threat to society, often supported with disinformation, offensive generalization and stereotyping of target groups to justify hate against them.
At the end of the report, we present some suggestions for acting against hate speech in Slovenia. Identified good practices are listed and briefly described, and recommendations for policy and other actions of various actors for limiting and countering hate speech are given.
The research is result of the project “Behave – SEE Beyond Hate: Learning and Acting to Counter Hate Speech Online in South East Europe“, coordinated by the Peace Institute, Ljubljana, in cooperation with partner organizations University of Ljubljana (Faculty of Social Sciences ), Center for Peace Studies, Zagreb, and Novi Sad School of Journalism, Novi Sad. The project is funded by the European Union under the Justice Program and the Rights, Equality and Citizenship Program.
TAP Made in YU: Kako so neljudje gor spravili Jugoslavijo
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Natalija Majsova
Trajanje projekta: 01.01.2020 - 01.01.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
EU/H2020: SUSTAIN-2, Next Steps in Securing the Sustainability of the European Social Survey
Vodja projekta na FDV: znan.sod.dr. Brina Malnar
Trajanje projekta: 01.01.2020 - 01.01.2020
Mednarodni projekt
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
EU-E+ Eutopia European Universities Transforming to an Open, Inclusive Academy for 2050
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.12.2019 - 01.12.2019
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
CRP Prestrukturiranje podjetij: sistem zgodnjega opozarjanja in primeren odziv države MGRT del
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Anže Burger
Trajanje projekta: 01.11.2019 - 01.11.2019
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Fiskalna kapaciteta občin v Sloveniji
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vladimir Prebilič
Trajanje projekta: 01.11.2019 - 30.01.2021
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
Ekonomska globalizacija, vedno bolj diferencirani in nestabilni trgi in finančna kriza so elementi negotove prihodnosti za lokalne skupnosti. Slednje se morajo na hitro spreminjajoče se izzive ustrezno odzvati, saj ob pritiskih občanov po kakovostnih javnih storitvah ter institucionalnim okvirjem, ki ga določa nacionalni sistem, nimajo prave alternative v pasivnem izvajanju osnovnih funkcij. V vsakem primeru potrebujejo lokalne skupnosti za opravljanje svojih nalog ustrezno materialno osnovo, ki jim zagotavlja potrebno zmogljivost, samostojnosti in neodvisnost. Pri tem je ključnega pomena fiskalna decentralizacija in finančna avtonomija lokalnih skupnosti. V razmerju med državo in lokalnimi skupnostmi sledimo načelu vertikalne davčne izenačenosti, ki pomeni sorazmernost med obveznostmi za naloge prenesene lokalni ravni in dodeljenimi viri sredstev ter horizontalne izenačenosti, ki predpostavlja enakomerno razporeditev virov med enotami lokalne oblasti. Optimalen sistem, ki bi vsem lokalnim skupnostim zagotovil primerno razmerje med prihodki in stroški izvajanja nalog je zgolj ideal, zato v praksi prihaja do razhajanj med temi kategorijami. Rešitev teh neenakosti gre iskati v fiskalni avtonomiji, katere namen je dodeliti lokalnim skupnostim ustrezne finančne vire, ki jih lokalne skupnosti lahko določajo (vsaj deloma) glede na svoje potrebe in javne politike (strategije razvoja). Namen dodelitve pristojnosti nad lokalnimi davčnimi viri je doseči, da so lokalne oblasti motivirane za izkoriščanje lastnega potenciala glede na potrebe v lokalni skupnosti. Pri tem se izpostavlja vprašanje, kakšen je nabor primernih davkov, ki jih lahko razporedimo lokalnim skupnostim. Načeloma naj bi ti izpolnjevali naslednje kriterije: čim večjo nemobilnost davčne osnove, davčna osnova naj bo enakomerno porazdeljena znotraj jurisdikcije, davki naj bodo jasni in ljudem prepoznavni, predmet obdavčitve oprijemljiv in sloneč na načelu koristi povsod kjer je to možno, davčni donos naj bo stabilen in zadosten za pokritje potreb lokalne skupnosti (Arora in Norrregaard, 1997: 8). Poleg avtonomnosti predpisovanja lastnih davkov, je pomemben aspekt tudi možnost, da lokalne skupnosti v okviru zakonodaje določajo dajatve in tarife lokalnih storitev, kar jim omogoča spreminjati višino finančnih prilivov ter povezati finančno obremenitev glede na strateško usmeritev lokalne skupnosti.
Fiskalna decentralizacija torej ni vprašanje, saj jo predvideva tudi Evropska listina o lokalni samoupravi, katere podpisnica je tudi Slovenija. Gre bolj za vprašanje kakšen sistem fiskalne decentralizacije je optimalen. Oziroma kako premakniti obstoječi sistem v točko, ko bi bile občine finančno bolj avtonomne, saj je Slovenija glede na Indeks lokalne avtonomije (Ladner, Keuffer, in Baldersheim, 2015) na repu držav v Evropi kar se tiče fiskalne avtonomnosti občin. Ker je možnosti in modelov optimizacije več, je ključno, da se pred morebitnim spreminjanjem oziroma optimizacijo sistema financiranja občin opravi natančna analiza dejanske fiskalne avtonomije občin ter pripravi pregledne izračune prilivov iz vseh prihodkovnih kontov, primerjalno med leti in primerjalno med občinami. Šesti člen Zakona o financiranju občin sicer taksativno našteva lastne davčne in nedavčne vire občin, vendar so znotraj naštetih kategorij različni viri, ki imajo tudi različno zakonodajno podlago. Ker je večina teh virov v relativnem smislu majhna (predstavlja majhen delež lastnih prihodkov občin) jim analitično ne posvečamo toliko pozornosti, kot na primer največjemu tovrstnemu viru - NUSZ (Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča). Primer tega je Bilten javnih financ, ki ga izdaja Ministrstvo za finance, v katerem periodično objavljajo prihodke občin, po kategorijah, ki ne sovpadajo s prej omenjenim šestim členom Zakona o financiranju občin. Vodenje podatkov o prihodkih občin na ravni obsežnih kategorij (transferni prihodki, nedavčni prihodki, drugi davčni prihodki, davki na premoženje, doho
CRP FisKap Fiskalna kapaciteta občin v Sloveniji MJU
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vladimir Prebilič
Trajanje projekta: 01.11.2019 - 01.11.2019
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
Spremljanje in presoja učinkov strateških razvojno-inovacijskih partnerstev
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Maja Bučar
Trajanje projekta: 01.11.2019 - 31.10.2022
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Predlagani projekt pomeni nadaljevanje in nadgradnjo CRP »Strateška razvojno inovacijska partnerstva kot orodje krepitve inovacijske sposobnosti slovenskega gospodarstva (1.10.2016-30.9.2019). Na podlagi testirane metodologije za spremljanje in vrednotenje SRIPov kot osrednjega instrumenta za uresničevanje Strategije pametne specializacije (S4) je raziskovalna skupina, ki spremlja delovanje SRIPov od njihove ustanovitve dalje, opravila vmesno vrednotenje delovanja devetih SRIPov, ki so se oblikovali v 2017. Cilj projekta je nadgraditi izbrane kazalnike uspešnosti ter prispevati k oblikovanju ustreznih poročil o delu SRIPov, ki bodo upoštevala razvito metodologijo ter predlog kazalnikov. Na osnovi takih poročil bo raziskovalna skupina lahko izvedla kljub relativno kratkem časovnem obdobju po zaključku instrumenta vrednotenje učinkovitosti in uspešnosti SRIP4 do konca 2022. Pomemben cilj projekta je tudi pripraviti predloge za nadaljnjo nadgradnjo sistema upravljanja SRIPov, ki bo omogočila še intenzivnejše sodelovanje ne le znotraj SRIPov temveč tudi med SRIPi. Izjemnega pomena je tudi oblikovati predloge za tesnejše vključevanje SRIPov v kreiranje raziskovalno-inovacijskih prioritet na ravni države ter za njihovo sodelovanje pri strateških usmeritvah slovenskega gospodarskega razvoja. S pomočjo SVRK pri pripravi podlag vezanih na S4 in za programiranje kohezijske politike po letu 2020, pa predlagani projekt cilja na vključenost in prispevek širšemu razvojnemu kontekstu države. Ob tesnem sodelovanju s pisarnami SRIPov, se bo skupina osredotočila na pridobitev manjkajočih podatkov za izvedbo obeh analiz tudi na način, da bo nudila svetovanje pri pripravi letnih poročil SRIPom z opredelitvijo kazalnikov, ki naj jih le – te zajemajo. Raziskovalna skupina je organizirana tako, da vsak od sodelujočih raziskovalcev redno spremlja delovanje izbranega SRIPa in tekoče zbira ustrezne informacije, ki bodo omogočile izvedbo ocene njihovega delovanja in presojo učinkovitosti. Pomemben sestavni del projekta je tudi sodelovanje z naročniki pri oblikovanju strokovnih podlag za pripravo poročil o izvajanju S4. Ob pričakovanjih, da se s pomočjo Strategije pametne specializacije oblikuje trajnejša in skladnejša raziskovalno- inovacijska politika, ki bo omogočila tudi osredotočenje razpoložljivih sredstev (tako finančnih kot človeških virov), je nujna celovita ocena izvajanega instrumenta, ki bo pomembno vplivala tudi na vrednotenje S4 in na programiranje kohezijske politike po letu 2020. Spremljanje in vrednotenje sedanje faze (do 30.9.2019) namreč omogoča, da se v nadaljevanju uvedejo določene korekcije in preusmeritve oziroma se instrument nadgradi. Zato je pomembna naloga predlaganega projekta ne le oceniti učinkovitost in uspešnost instrumenta SRIP kot takega , ampak analizirati, kako optimizirati realizacijo S4 in s tem prispevati gospodarskemu in raziskovalno – razvojnemu in inovacijskemu potencialu Slovenije.
TP Uvajanje sodelavcev v organizacijo prek sodelovanja z akademskimi institucijami.
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Andrej Kohont
Zunanji vodja: Andrej Kohont
Trajanje projekta: 01.10.2019 - 01.10.2019
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
V prokjektu smo sodelovali z izbrano farmacevtsko družbo.Teoretični del projekta smo razdelili na dva sklopa. V prvem sklopu smo strokovno opredelili menedžment talentov in njegove elemente, kot so načrtovanje in privabljanje talentov, selekcija in uvajanje novo sprejetih talentov v organizacijo ter njihov razvoj in zadrževanje v organizaciji. Podrobneje smo se posvetili še pojavu globalnega menedžmenta talentov. V drugem sklopu smo predstavili pomen sodelovanja med znanostjo in industrijo za razvoj in menedžment talentov ter prednosti in omejitve tega sodelovanja. V empiričnem delu smo oba predstavljena sklopa združili v analizo inovativnega dogodka, ki ga organizira izbrano podjetje, in za katerega ta predstavlja enega ključnih načinov privabljanja in zaposlovanja talentov pri njih. Preko intervjujev z organizatorji dogodka in bivšimi udeleženci dogodka, sedanjimi zaposlenimi v podjetju, smo želeli raziskati razloge za vpeljavo dogodka v podjetje, kakšne pozitivne vidike prinaša, kakšni so njegovi cilji in vidiki. Nadaljnje smo želeli raziskati, kakšne morebitne pomanjkljivosti zaznajo, kje so priložnosti za izboljšave ter morebitni izzivi za prihodnost. Ugotovili smo, da se je podjetje za organizacijo dogodka odločilo predvsem z namenom pridobitve in zaposlitve najboljših talentov in zaradi same prepoznavnosti podjetja kot dobrega delodajalca. Oboje so tudi uspešno dosegli, pri tem pa se srečujejo tudi z določenimi izzivi. Ugotovili smo, da je kadrovski potencial, ki bi ga lahko z dogodkom dosegli, še vedno premalo izkoriščen. Prav tako se v podjetju srečujejo z izzivi, kako zagotoviti, da bo dogodek vedno aktualen in zanimiv za udeležence, kako poskrbeti za čim boljše mreženje in kakšno komunikacijo o dogodku vzpostaviti, da bo dosegla čim večje število potencialnih udeležencev.Na temelju projekta je nastalo tudi magistrsko delo, ki ga je kandidatka, zaposlena v sodelujočem podjetju, pripravila v sodelovanju z vodjo projekta v vlogi mentorja. Projekt predstavlja uspešen način sodelovanja med FDV UL in izbranim podjetjem in je priispeval k izmenjavi in razvoju novega znanja.
Mlada raziskovalka Ana Jagodic
Vodja projekta na FDV: asist. Ana Jagodic
Trajanje projekta: 01.10.2019 - 01.10.2019
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
EU/H2020: TRIPLE - Transforming Research through innovative Practices for Linked interdisciplinary Exploration
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.10.2019 - 01.10.2019
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
Mlada raziskovalka Ajda Hedžet
Vodja projekta na FDV: asist. Ajda Hedžet
Trajanje projekta: 01.10.2019 - 01.10.2019
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Mlada raziskovalka Natalija Rebrica
Vodja projekta na FDV: asist. Natalija Rebrica
Trajanje projekta: 01.10.2019 - 01.10.2019
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Mlada raziskovalka Valentina Konrad
Vodja projekta na FDV: asist. Valentina Konrad
Trajanje projekta: 01.10.2019 - 01.10.2019
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
MPT-BAG EU/Vezovnik Bringing the Access Gap – A Comparison of Educational Oportunities of Young Newcomers in the European Union
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Andreja Vezovnik
Trajanje projekta: 01.07.2019 - 01.07.2019
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
MESTUR - Analiza in upravljanje prostorskih in družbenih učinkov mestnega turizma na primeru Ljubljane, Gradca in Maribora
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Matjaž Uršič
Trajanje projekta: 01.07.2019 - 30.06.2022
Nacionalni projekt
Center za prostorsko sociologijo
Kot je navedeno v okviru cilja 5 Urbana Evropa, je današnje obdobje pogosto opredeljeno kot obdobje mest in mestnega načina življenja. Mesta ne delujejo samo kot gospodarska in priselitvena vozlišča, ampak hkrati tudi pritegujejo vedno večje število turistov, ki povzročajo znatne prostorske, družbene, okoljske ter gospodarske učinke. Pod tem pritiskom so bili nekateri deli mest 'turistificirani', pojavil se je pojem 'prekomeren turizem'. V povprečju se število obiskovalcev v večjih mestih letno poveča za 5 %, v najbolj obiskanih evropskih mestih tudi 10 do 15 % na leto. V Ljubljani je znašal porast števila turistov od leta 2016 do 2017 celo 16 %. Medtem ko mesta stremijo k trajnostnemu upravljanju virov in spodbujajo prožnost proti nepredvidljivim dogodkom in izzivom, se hkrati intenzivno promovirajo kot turistične destinacije. V sedanjih strategijah turizma in prostorskega razvoja obravnavanje fenomena mestnega turizma največkrat še ni prisotno. Razkorak v upravljanju med obema sektorjema odpira možnosti za vpeljavo povezovalnega prostorskega načrtovanja. Kot prvo je zato namen projekta prepoznati in ovrednotiti prostorske učinke turizma v mestih in kot drugo prevetriti in opredeliti ukrepe za upravljanje turizma in prostorskega načrtovanja, ki te učinke obravnavajo.
Metodološko projekt uporablja pristop mešanih metod, ki temelji na tehnikah sodelovanja javnosti (anketa, delavnice, intervjuji), prostorske analize in kartiranja. Raziskovalna vprašanja so obravnavana v štirih tematskih delovnih paketih. V delovnem paketu 1 (DP1) bo mestni turizem obravnavan kot tip turizma na podlagi obstoječih definicij in prostorskih modelov (pregled literature). Za tri izbrana mesta (Ljubljana, Maribor, Gradec) bo opravljena statistična analiza turističnih obiskov, skupaj s pregledom obstoječih študij turizma v teh mestih. Terenska raziskava bo osredotočena na mnenje turistov o (turistični) infrastrukturi ter na kartiranje njihovih poti po destinaciji in obiskanih znamenitostih. V DP2 bomo obravnavali prostorsko razsežnost mestnega turizma s pomočjo delavnice za oceno učinkov na prostor, kartiranjem predlaganih poti turistov v mestu (viri:različni socialni mediji, vodniki) in anketo s prebivalci. DP3 je namenjen analizi politik in institucionalni analizi (dopolnjeni z intervjuji) ter obiskom primerjalnih mest. Analiza dobrih praks upravljanja služi kot vhodni podatek za DP4, v katerem bo oblikovan model vzdržnega upravljanja turizma in prostorskega načrtovanja. Model bo s pomočjo delavnic predstavljen strokovni/širši javnosti in ovrednoten. Diseminacija projekta vključuje publikacije v znanstvenih revijah in predstavitve na konferencah, pripravo skupnega seminarja za študente magistrskih programov sodelujočih inštitucij ter znanstvene monografije.
Raziskovalni problem zahteva interdisciplinarni pristop; zato projektna skupina konzorcija petih partnerjev vključuje geografe, ekonomiste, sociologe, krajinskega arhitekta in arhitekta. Sodelovanje avstrijske univerze KFU iz Gradca omogoča primerjavo situacije v slovenskih mestih s primerom Gradca v Avstriji, kot tudi izmenjavo znanja in dobrih praks med državama. Pomembnost pričakovanih rezultatov za znanstveni napredek je pri odpiranju novega raziskovalnega poljana področju interdisciplinarnih raziskav, posvečenega razumevanju odnosa med mestnim turizmom in prostorskim načrtovanjem, ter s ponujanjem rešitev za povezavo teh dveh polji za boljše upravljanje mest. Odgovor na vprašanje o prostorskih učinkih turizma v mestih, njihovo modeliranje in predstavitev s pomočjo kart bo prispevalo tudi k poznavanju pojava na mednarodni ravni, še posebej za srednjevelika evropska mesta. V povezavi s koristmi za družbo bo raziskava zagotovila odgovore na vprašanja, kako učinkovito upravljati mestni turizem v srednje velikih mestih Srednje Evrope s pomočjo rešitev, ki jih ponuja prostorsko načrtovanje. Krog potencialnih deležnikov za diseminacijo rezultatov projekta vključuje mestne načrtovalce, oblikovalce po Pri uokvirjanju raziskave smo se naslonili na Ashwortha in Paga (2011), ki sta v shemi opredelila mogoče teme preučevanja mestnega turizma (glejte sliko 1.1), od katerih smo jih v projektu naslovili šest: infrastruktura, upravljanje in načrtovanje, učinki, vzdržnost, modeli in študije primerov mest. Odgovor na prvo vprašanje smo poiskali s pomočjo analize značilnosti mestnega turizma, ki vsebuje opredelitev vrst turizma, tipov turistov in pogleda prebivalcev na turizem. Rezultate te analize smo združili v tako imenovane profile mest (Horvat in Stubičar, 2021; Marot idr., 2021), ki jih predstavljamo v poglavju 3 za Ljubljano in poglavju 4 za Maribor. Osnovno analizo značilnosti mestnega turizma smo izvedli še v Ljubljani in Mariboru konkurenčnih mestih srednje Evrope, in sicer za Gradec, Torino, Padovo, Bratislavo, Zagreb, Zürich, Poznanj in Leipzig. Mesta primerjalnih analiz so bila izbrana na podlagi primerljivega obsega turizma v mestih »študij primerov« in na podlagi razpoložljivosti podatkov (prek letnega poročila združenja European Cities Marketing, 2018).
Dejavniki, ki v kontekstu oskrbovanja na daljavo vplivajo na namen uporabe pametnih tehnološko podprtih storitev oskrbe med družinskimi oskrbovalci starejših ljudi
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Vesna Dolničar
Trajanje projekta: 01.07.2019 - 30.06.2022
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Čeprav družinski oskrbovalci starejših oseb predstavljajo hrbtenico slovenskega sistema dolgotrajne oskrbe starejših oseb, so le redko deležni ustrezne in zadostne pomoči. Trenutni slovenski sistem dolgotrajne oskrbe je fragmentiran, prav tako ni zakona o dolgotrajni oskrbi in negi, ki bi celostno zajel dolgotrajno oskrbo, kar predstavlja dodaten pritisk za družine, ki morajo za oskrbo bolnih starejših družinskih članov pogosto poskrbeti sami. Del družinskih oskrbovalcev, ki ni ustrezno raziskan, so t. i. oddaljeni družinski oskrbovalci, ki se soočajo z velikim številom izzivov, na katere ni zadostnega političnega odziva. Razvoj storitev teleoskrbe (TO) je ustvaril nove prostore oskrbe, ki omogočajo oskrbo na daljavo, ter preoblikoval oskrbo in odnose v oskrbi, znotraj in prek tradicionalnih meja doma. Slovenija pri njihovi implementaciji žal zaostaja. Preliminaren pregled literature je pokazal pomanjkanje raziskav, ki bi v prostorskem kontekstu oskrbe empirično testirale sprejemanje in učinke uporabe TO pri družinskih oskrbovalcih starejših oseb. Projekt je obravnaval zelo pomembna družboslovna vprašanja in s svojimi cilji prispeval k zmanjšanju obstoječe vrzeli v znanju:
1. Razvit je bil socio-tehničen teoretski okvir sprejemanja TO in učinkov rabe le-teh za oddaljene in bližnje družinske oskrbovalce starejših oseb.
2. Izvedeno je bilo poglobljeno empirično preučevanje sprejemanja in uporabe TO za oddaljene in bližnje družinske oskrbovalce starejših oseb, z nacionalno anketno raziskavo med družinskimi oskrbovalci starejših oseb, pri čemer so bili upoštevani vedenjski, odnosni in kontekstualni dejavniki, vključno s čustveno-prostorskim in časovno-prostorskim kontekstom in situacijo oskrbovanja.
3. Pridobljena so bila nova znanja o učinkih uporabe testiranih TO med družinskimi oskrbovalci in starejšimi osebami ter o situaciji oskrbovanja (npr. spoprijemanje z izzivi oskrbovanja, breme, stres, pozitivni vidiki oskrbe, dobro počutje ipd.).
4. Pridobljeni so bili doslej neobstoječi nacionalni podatki o značilnostih slovenskih družinskih oskrbovalcev in njihovih izkušnjah z oskrbovanjem ter o kontekstih in situacijah družinskega oskrbovanja.
5. Pridobljena so bila nova znanja o položaju družinskih oskrbovalcev starejših oseb ter njihovem odnosu do uporabe TO v luči pandemije covida-19.
Zgornji cilji so bili doseženi z izvedbo dveh raziskav med družinskimi oskrbovalci starejših oseb: 1. nacionalne reprezentativne anketne raziskave in 2. intervencijske raziskave z uporabo mešanih metod. ključne ugotovitve so navedene za vsakega izmed petih ciljev projekta:
Cilj 1: S pregledom literature (scoping study) smo identificirali ključne dejavnike sprejemanja TO s strani neformalnih oskrbovalcev starejših oseb. Ti so: prepoznana koristnost uporabe, skrb v zvezi z uporabo TO, situacija oskrbovanja, značilnosti oskrbovalca, vpliv starejše osebe pri odločanju za uporabo, vpliv pomembnih drugih ter prepoznana potreba oskrbovalca po uporabi.
Cilj 2: Hierarhična binarna logistična regresija (n=612) je pokazala, da na pripravljenost za uporabo osebnih alarmnih sistemov statistično značilno vplivajo predvsem spremenljivke, ki merijo situacijo oskrbovanja: izkušnje s padci, starost starejših oseb nad 85 let, časovna razdalja med družinskimi oskrbovalci in starejšimi osebami, zagotavljanje čustvene opore, sposobnost dolgoročnega oskrbovanja.
Cilj 3: V okviru intervencijskih študij, v okviru katerih so starejše osebe in družinski oskrbovalci testirali TO v realnem okolju, so družinski oskrbovalci navajali številne pozitivne psihološke učinke uporabe TO (npr. pomirjenost, zmanjšanje strahu, tesnobnosti, stresa in bremena ter povečanje samoučinkovitosti), pa tudi nekatere negativne učinke uporabe (npr. tesnobnost, nezaupanje, stres). Starejši uporabniki TO največjo pozitivno spremembo opažajo na področju svoje samostojnosti, občutka varnosti, nadzora nad življenjem, večje telesne dejavnosti in splošne kakovosti življenja. Na podlagi kvalitativne analize polstrukturiranih intervjujev med družinskimi oskrbovalci smo induktivno razvili model sprejemanja in uporabe TO. Rezultati so pokazali vpliv in pričakovane koristi TO ter različne ovire pri uporabi TO na domu v povezavi z njihovimi funkcionalnostmi in socialnimi interakcijami uporabnikov.
Cilj 4: Družinski oskrbovalci so bili definirani kot osebe, stare 40 let in več, ki starejšim družinskim članom (starim 65 let ali več), živečim doma, zagotavljajo vsaj 4 ure tedensko neplačane neformalne pomoči (osebno nego, pomoč pri praktičnih opravilih, medčloveško oporo). Tretjina oseb, starejših od 40 let, v Sloveniji, oskrbuje starejšega družinskega člana. Med njimi je 52 % žensk in 53 % zaposlenih, povprečna starost je 58 let. Družinski oskrbovalci nudijo v povprečju 18 ur oskrbe na teden, oskrbovalci oseb z demenco pa 57 ur.
Cilj 5: Multipla regresijska analiza je pokazala, da so nudenje pomoči pri temeljnih dnevnih opravilih, trajanje oskrbe, povprečno število ur oskrbe na teden, (ne)prejemanje formalne oskrbe in potrebe po njej ter zdravstvene težave prejemnikov oskrbe (še posebej demenca) pomembno napovedali subjektivno breme družinskih oskrbovalcev (ki je bilo v času covida-19 visoko).
Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji večnacionalne družbe
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Igor Vobič
Trajanje projekta: 01.07.2019 - 30.06.2022
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
Projekt naslavlja vlogo komunikacijskih neenakosti, ki lahko pomembno omejujejo zmožnosti ustvarjanja, pridobivanja in uporabe informacij ter sodelovanje v družbenih transakcijah, na procese družbene diferenciacije in integracije. Osredotoča se predvsem na fragmentacijo in dezintegracijo bivše Socialistične federativne republike Jugoslacije (SFRJ). Z raziskovanjem vloge komunikacijkih neenakosti v porastu nacionalizmov, ki so pripeljali do prelivanja krvi in razpada SFRJ, je projekt zastavljen tudi kot “miselni ekspretiment”, ki lahko izboljša naše razumevanje sodobnih trendov diferenciacije, fragmentacije in dezintegracije v Evropi (npr. Brexit, porast desnega populizma) in širše, ki so tesno povezani z delegitimacijo nekaterih ključnih političnih in ekonomskih institucij v zahodnih demokracijah.
Teoretska osnova projekta je pojem komunikacijske neenakosti, ki ga za namen tega projekta definiramo kot razlike med posamezniki in družbenimi skupinami v dostopu do sredstev proizvajanja, manipuliranja in kroženja informacij kot tudi razlike v stopnjah razvoja informacijske in komunikacijske infrastrukture med državami in regijami sveta. Da bi upoštevali strukturne dejavnike, ki vplivajo na komunikacijske neenakosti, in se osredotočili na zgodovinsko dimenzijo, se pri raziskovanju opiramo na kritično paradigmo v komunikologiji, ki dinamiko mednarodnih komunikacij in medijev postavlja v kontekst globalnih strukturnih neenakosti, razvoja in ekonomske odvisnosti.
Razpad Jugoslavije je bil in ostaja predmet intenzivnega raziskovanja, ki je identificiralo številne faktorje, ki so prispevali k vzponu nacionalizmov in etničnega sovraštva v osemdesetih letih. Vendar pa vloga medijev in novinarstva v teh procesih ostaja večidel neraziskana, kljub dejstvu, da so mediji osrednja družbena sfera produckije in cirkulacije idej. Da bi zapolnili to raziskovalno vrzel, je osrednji cilj predlaganega projekta raziskati vpliv komunikacijskih neenakosti na “življenje in smrt” Socialistične federativne republike Jugoslavije kot posebnega in v določeni meri enkratnega zgodovinskega primera ter potencialnega vira za posplošitve o splošnejših trendih socialne integracije in diferenciacije, fragmentacije ter dezintegracije. Pozornost bomo posvetili tako notranjim neenakostim med republikami in družbenimi skupinami znotraj SFRJ in njihovim kompleksnim prepletenjem s širšimi družbenimi neenakostmi, kot tudi vodilni vlogi SFRJ v gibanju neuvrščenih v naslavljanju problema globalne komunikacijske neenakosti.
Da bi raziskali ta vprašanja, si zastavljamo sledeče osrednje raziskovalno vprašanje: Kakšen je oziroma je bil pomen internih in eksternih komunikacijskih neenakosti pri spodbujanju in omejevanju kulturne, gospodarske in politične diferenciacije ter (dez)integracije multinacionalne družbe v nekdanji Jugoslaviji?
Projekt se osredotoča na tri glavna vsebinska področja, v katerih različne komunikacijske sposobnosti posameznikov, skupin in organizacij vplivajo na komunikacijske neenakosti ter njihove širše posledice:
(1) Vsakdanja raba medijev in tvorjenje kolektivnih imaginarijev z nacionalnimi, transnacionalnimi (Jugoslovanskimi) in globalnimi (neuvrščenost) referenti;
(2) Avtonomija in nacionalizem v novinarstvu in vloga novinarjev ter producentov medijskih vsebin v ustvarjanju komunikacijskih (ne)enakosti;
(3) (Ne)enakosti v tokovih novic in vloga Tanjuga. Projekt naslavlja vlogo komunikacijskih neenakosti, ki lahko pomembno omejujejo zmožnosti ustvarjanja, pridobivanja in uporabe informacij ter sodelovanje v družbenih transakcijah, na procese družbene diferenciacije in integracije. Osredotoča se predvsem na fragmentacijo in dezintegracijo bivše SFRJ. Z raziskovanjem vloge komunikacijkih neenakosti v porastu nacionalizmov, ki so pripeljali do prelivanja krvi in razpada SFRJ, je projekt zastavljen tudi kot “miselni ekspretiment”, ki lahko izboljša naše razumevanje sodobnih trendov diferenciacije, fragmentacije in dezintegracije v Evropi (npr. Brexit, porast desnega populizma) in širše, ki so tesno povezani z delegitimacijo nekaterih ključnih političnih in ekonomskih institucij v zahodnih demokracijah. Komunikacijskih neenakosti se projekt loteva predvsem skozi prizmo medijev v odnosu do države in komunistične partije, ki se je v različnih obdobjih socialistične Jugoslavije vzpostavljal med prisilo in liberalizacijo, nenehno rekonfiguriral in odražal v razvoju komunikacijskega sistema in prevladujočih vlogah novinarstva v političnem in kulturnem življenju. Projekt ugotavlja, da so se mediji kot družbene institucije v Jugoslaviji preoblikovali v dinamikah med enopartijskim političnim sistemom, »pluralizmom samoupravnih interesov« in tržnim gospodarstvom, medtem ko so se prevladujoči koncepti in z njimi povezane politike medkulturnega in mednarodnega komuniciranja uveljavljali skozi neravnovesja v mednarodnih tokovih novic ter neenakostih in napetostih znotraj federacije – med družbenimi skupinami, regijami in republikami. Projekt zgodovino razume kot tok diskontinuitet in novih začetkov in je ne obravnava kot linearno napredovanje ali propadanje, pri čemer poudarja pomen družbene zgodovine, kulturne tradicije, posebnosti gospodarskega razvoja, (med)nacionalnih konfiguracij moči in razvoja državnih politik pri raziskovanju protislovij medijev in novinarstva v socialistični Jugoslaviji. V tem smislu projekt zapolnjuje teoretične in empirične vrzeli v preteklih, sicer redkih znanstvenih raziskavah, pri čemer se posveča proučevanju zgolj določenih diskontinuitet v zgodovini jugoslovanskih medijev in novinarstva, in sicer na podlagi analize bogatega zgodovinskega gradiva iz različnih virov, predvsem arhivskih gradiv, znanstvene dokumentacije, medijskih vsebin in ustnih zgodovinskih intervjujev. Projekt tako prevprašuje ključne ideje in komunikološke raziskave iz obdobja SFRJ, prepoznava zgodovinske napetosti v mednarodnem in medkulturnem komuniciranju, s posebno pozornostjo na tiskovni agenciji Tanjug in zvezi tiskovnih agencij neuvrščenih držav, ponovno tehta normativne temelje jugoslovanskega novinarstva in ugotavlja, kako se nekdanji novinarji spominjajo svoje vloge družbenopolitičnih delavcev, analizira novinarski diskurz okoli perečih vprašanj propadajoče države in raziskuje položaj medijev pri oblikovanju kolektivnih in individualnih spominov na SFRJ in njen razpad.
Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Janja Vuga Beršnak
Zunanji vodja: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Trajanje projekta: 01.07.2019 - 30.06.2023
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
Več o projektu:
https://www.fdv.uni-lj.si/raziskovanje/raziskovalni-centri/oddelek-za-politologijo/obramboslovni-raziskovalni-center/vojaske-druzine
Vojaška organizacija se je skozi stoletja razvijala in spreminjala. Posledično se je s časom spreminjal tudi položaj oboroženih sil (OS) v družbi. Sociološko raziskovanje OS se je razvijalo zlasti od druge svetovne vojne dalje, pri čemer so bili upoštevani tako splošni kot tudi zelo posebni vidiki delovanja vojaške organizacije. V zadnjih treh desetletjih je opazen razvoj vojaške sociologije, kot posebne sociologije, in sicer tako v svetu kot tudi v slovenskem prostoru. Vojaško organizacijo in njene značilnosti pa ne preučuje zgolj vojaška sociologija, ampak tudi antropologija, psihologija idr. Predmet preučevanja vojaških družin tako poleg splošnega zadovoljstva, usklajevanja dela in družine idr. postajajo tudi zdravstveni vidiki in posledice zahtev, ki jih vojaška organizacija postavlja pred svoje zaposlene. V raziskavi uporabljamo definicijo družine, kot jo poznajo Združeni narodi: družino sestavlja vsaj ena odrasla oseba ali več odraslih oseb, ki skrbi/jo za otroka/otroke. Za potrebe empiričnega raziskovanja smo vojaško družino opredelili kot družino, v kateri je vsaj eden od staršev zaposlen v Slovenski vojski, v družini pa mora biti vsaj en otrok v starosti do 18 let.
OS kot institucija, skupaj s pripadniki/cami in njihovimi družinami predstavljajo pomemben segment družbe. Posledično se njihova dobrobit (well-being) in kazalniki zdravja (health outcomes) manifestirajo na različnih družbenih ravneh. Raziskovanje vojaških družin je treba umestiti v širši družbeni okvir, še posebej pa v okvir sprememb, ki se v zadnjih petdesetih letih dogajajo na tem področju, in na ta način pojasniti posebnosti vojaških družin oz. njihovega načina družinskega življenja ter izzivov in problemov, s katerimi se srečujejo. Pri tem je posebna pozornost usmerjena tako v splošne trende, značilne za t.i. zahodne družbe, kot tudi specifike družinskega življenja v Sloveniji, kar je še posebej pomembno v luči dejstva, da je literatura, na katero se raziskava naslanja, iz tujine. Med fenomene, ki jih moramo v tem kontekstu upoštevati, sodijo spremenjene spolne vloge v družini (večja enakopravnost med spoloma, zaposlovanje žensk), delitev dela v družini ter usklajevanje obveznosti iz sfere dela in družine (za oba partnerja), spremenjene starševske vloge (predvsem aktivno očetovstvo, t. j. večje vključevanje moških v družinsko delo) ter spremenjen odnos do otrok oz. novi socialni imperativi glede starševstva (protektivno otroštvo, vedno večje zahteve glede dobrega starševstva ipd.). V slovenskem kontekstu ne gre spregledati, da imamo kljub temu, da prevladuje model dvo-generacijskih družin (starši in otroci), razvite močne medgeneracijske oz. sorodniške mreže, in da tretja generacija (stari starši) igra pomembno vlogo predvsem v skrbi za otroke/vnuke, z zagotavljanjem neplačanega družinskega dela ipd., kar predstavlja izjemno pomembno podporo družini v vsakdanjem življenju.
Vendarle pa je potrebno upoštevati, da vojska postavlja svojim pripadnikom določene zahteve, ki lahko vodijo v ogrožanje lastnih življenj ali celo v žrtvovanje življenja za državo. Takšne zahteve nedvomno vplivajo na celotno družino in pogosto povzročajo tudi različne disfunkcionalne motnje (npr. stres pri otrocih in partnerjih/kah, nasilje v družini, alkoholizem, depresija), ki se lahko manifestirajo v različnih družbenih podsistemih (npr. zdravstvo, izobraževanje, idr.). Že Coser in kasneje Maddy Segal sta vojsko in družino opredelila kot dve pohlepni instituciji.
Na podlagi pregleda obstoječe literature smo razvili model ključnih kazalnikov zdravja in dobrobiti v povezavi z dejavniki tveganja za vojaške družine. Ta model smo integrirali v Bronfenbrennerjev socio-ekološki model. Uporabili bomo povezovalni pristop, pri čemer bomo opazovali vojaško družino iz različnih znanstvenih perspektiv (npr. vojaška sociologija, psihologija), ki nam omogočajo, da opazujemo in povezujemo dejavnike tveganja na različnih socio-ekoloških ravneh. Razvili smo model dejavnikov tveganja za izbrane kazalnike zdravja vojaške družine, ki bo testiran in dopolnjen, ter bo ponudil celovit pregled ključnih vprašanj, s katerimi se srečujejo vojaške družine. Sočasno bomo vključili tudi vzorec civilnih družin, z namenom preverjanja ali so dejavniki tveganja specifično vojaški.
Pomen projekta
Raziskovalni projekt predstavlja prvo celovito raziskavo vojaških družin, ki bo vključevala dejavnike tveganja na različnih socio-ekoloških ravneh, katere cilj je ugotoviti moč in smer njihovega vpliva na kazalnike zdravja družine.
Poleg tega bomo vključili primerjavo s civilnimi družinami, z namenom ugotavljanja vojaških specifičnosti. Civilno testiranje bo odprlo možnost za nadaljnje raziskave o učinku, ki ga ima vojaško življenje na razvoj dejavnikov tveganja, ki vplivajo na zdravje družin. Poleg tega bo projekt razširil in poglobil raziskave na specifičnem področju znotraj vojaške sociologije v Sloveniji in na mednarodni ravni. Tretjič, raziskovalni projekt bo vključeval različne znanstvene pristope in perspektive, kar bo vodilo k celovitemu pristopu v preučevanju vojaških družin. Četrtič, preizkušeni model dejavnikov tveganja za zdravje družin bo različnim zainteresiranim stranem (npr. vojaškim podpornim strukturam, vojaškim voditeljem, učiteljem, socialnim delavcem) omogočil prepoznavanje težav članov vojaške družine in vedenje, kako jih obravnavati.
EU/H2020: NEWCOMERS - New clean energy communities in a changing European energy system
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tanja Kamin
Trajanje projekta: 01.06.2019 - 01.06.2019
Mednarodni projekt
Center za socialno psihologijo
MTP Monitoring media pluralism in the digital media
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Marko Milosavljević
Trajanje projekta: 01.04.2019 - 01.04.2019
Nacionalni projekt
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
Articulation of the Trade Unions of Strategies on upward convergence of social standards in the enlarged European Union – voice of CEE countries (VS/2019/0070)
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Branko Bembič
Trajanje projekta: 01.03.2019 - 28.02.2021
Mednarodni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Cilj raziskovalnega projekta je odgovoriti na vprašanje, odnosu sindikatov iz držav Vzhodne Evrope do evropeizacije industrijskih odnosov, zlasti kar zadeva vzpostavitev skupnih standardov v okviru industrijskih odnosov na ravni EU. Raziskovalni cilj bo dosežen s pomočjo soočenja pogledov sindikatov iz šestih novih držav članic (Bolgarije, Litve, Poljske, Romunije, Slovaške in Slovenije) s pogledi zahodnoevropskega organiziranega dela, ki ga bodo predstavljali strokovnjaki s področja industrijskih odnosov iz šestih »starih« držav članic (Španije, Francije, Irske in Danske).
Projekt sofinancira Evropska Komisija.
EU/E+/SP: SEEYW - Supporting Evidence-based Education of Youth Workes
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.02.2019 - 31.08.2021
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Projekt je namenjen predvsem krepitvi zmogljivosti mladinskih delavcev. S postavitvijo temeljev za profesionalizacijo mladinskega dela in zagotavljanjem sklopa rezultatov, povezanih z izobraževanjem in usposabljanjem mladinskih delavcev, ki temelji na dokazih, bo projekt dolgoročno prispeval k splošni kakovosti zagotavljanja mladinskega dela v partnerskih državah, in vplival tudi v širšem geografskem smislu.
Prednostne naloge projekta temeljijo na ustaljenih potrebah po kakovostnem izobraževanju in usposabljanju za mladinsko delo, ki so bile izražene z raziskavami in političnimi priporočili, ter z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, ki so neposredno vključene v zagotavljanje mladinskega dela na ravni EU in na nacionalni ravni. Za podporo in ohranjanje kakovostnega mladinskega dela v partnerskih državah, bodo partnerji pripravili temeljni okvir standardov mladinskega dela in inovativne učne načrte za izobraževanje in usposabljanje za mladinsko delo.
MP/CESSDA: TRUST - Trust working group 2019
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2019 - 01.01.2019
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP/CESSDA: TRAINING 2019
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2019 - 01.01.2019
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP/CESSDA: Training WG Core 2019
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2019 - 01.01.2019
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
TP-BledCom 2019, 26. mednarodni simpozij za raziskovanje v odnosih z javnostmi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Dejan Verčič
Trajanje projekta: 01.01.2019 - 01.01.2019
Nacionalni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
MP/CESSDA: WIDENING 2019
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2019 - 01.01.2019
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
SIC-SI 2019-2020 - Safer Internet Centre Slovenia: Safe.si Spletno oko and Tom Telefon
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.01.2019 - 01.01.2019
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
Projekt Center za varnejši internet ponuja dve glavni storitvi: 1) Safe.Si (www.safe.si, Točka osveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij) ter 2) Spletno oko (www.spletno-oko.si, Anonimna spletna prijava nezakonitih spletnih vsebin). V okviru omenjenih aktivnosti vsakoletno organiziramo medijsko izredno odmevne dogodke. 1.) Več kot 150 držav iz celega sveta vsako leto na torek v drugem tednu februarja praznuje dan varne rabe interneta. Dan varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet INSAFE (https://www.betterinternetforkids.eu/), v katerem delujejo nacionalne točke osveščanja o varnih ter učinkovitih načinih rabe interneta ter tehnologij. Dan varne rabe interneta podpira tudi Evropska komisija. Točka osveščanja o varni rabi interneta je glavni organizator in koordinator aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta v Sloveniji in meseca varne rabe interneta (februar). Namen dneva je promoviranje varne rabe interneta. Vsako leto pripravimo paket aktivnosti, na osnovi katerega lahko šole same pripravijo dejavnosti, povezane z izobraževanjem o varni rabi interneta. Vsako leto pripravimo tudi osrednji dogodek. V letu 2020 smo ob dnevu varne rabe interneta pripravili izobraževalni seminar o varni in odgovorni rabi interneta za vrtce. Ciljna publika seminarja, ki se ga je udeležilo 60 udeležencev, so bili zaposleni v vrtcih (ravnatelji, pomočniki ravnateljev, vzgojitelji, svetovalni delavci). Na dogodku so sodelovali:
doc. dr. Dan Podjed iz ZRC SAZU, ki je predstavil antropološki pogled na uporabo informacijske tehnologije,
dr. Andrej Kovačič iz Fakultete za medije, ki je predstavil sugestivne in prepričevalne tehnike, ki jih sodobni mediji uporabljajo in vplivajo na otroke,
dr. med., spec. pediatrije in spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine Tina Bregant, ki je udeležencem predstavila vpliv digitalnih medijev na razvoj otrok,
dr. Benjamin Lesjak, Fakulteta za management, Univerza na Primorskem in predavatelj Safe.si, ki je med drugim govoril tudi o tem, kako varno uporabljati tehnologijo v vrtcih,
in Marko Puschner, Safe.si, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, ki je predstavil priročnik za vzgojitelje v vrtcih in priročnik za starše predšolskih otrok.
SAFE.SI z mediji odlično sodeluje in kontinuirano objavlja medijske prispevke, s katerimi javnost uspešno osvešča o problematiki (ne)varne rabe interneta in mobilnih naprav. Smo tudi točka, kamor se mediji, novinarji obrnejo, kadar pripravljajo prispevke, oddaje, članke o teh temah. V obdobju od 1.1.2019 do 31.12.2020 smo sodelovali v 28 TV oddajah in prispevkih (24ur, Planet TV, Dnevnik RTV SLO, TV oddaja »Turbulenca«, Svet na Kanalu A, VTV), 46 radijskih oddajah in prispevkih, 55 člankih v revijah, časopisih in tiskovnih agencijah ter 297 prispevkih, objavljenih v različnih spletnih medijih.
2) Prijavna točka Spletno oko v sodelovanju s Policijo in Združenjem za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije organizira odmevne letne konference o posnetkih spolnih zlorab otrok, na katerih sodeluje več sto deležnikov (npr. policija, tožilstva, sodišča, socialne službe, nevladne organizacije, pedagogi in vodilni v industriji). 10. posvet E-zlorabe otrok je 22. 9. 2020 prvič potekal prek interneta, zato se ga je lahko udeležilo bistveno več udeležencev, kot sicer – več kot 600 predstavnikov policije, tožilstev, nevladnih organizacij, šolstva in akademske sfere.
Uvodni govorec je bil Anton-Toni Klančnik, ki na Europolu v okviru Evropskega centra za kibernetsko kriminaliteto dela kot specialist za zaščito otrok. Ostali govorci so bili vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije Robert Tekavec, strokovna delavka na Centru za socialno delo Maribor Katja Vlasak ter svetovalna delavka na Osnovni šoli Martina Konšaka Nina Babič. Predavanjem je sledila okrogla miza. Program konference ter osrednje poudarke govorcev so predstavili osrednji slovenski mediji
EU/H2020: SSHOC - Social Sciences & Humanities Open Cloud
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2019 - 01.01.2019
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
EMBEDDIA: Cross-Lingual Embeddings for Less-Represented Languages in European News Media
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Marko Milosavljević
Zunanji vodja: Institut Jožef Stefan, Slovenija
Trajanje projekta: 01.01.2019 - 31.03.2022
Mednarodni projekt
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
Kljub temu da je svetovni splet globalni sistem med sabo povezanih računalniških omrežij, je večinoma razvit v angleškem jeziku. Tudi v Evropski uniji, kjer je večjezičnost eno od temeljnih načel, spletne strani in spletne storitve državljanom ob nacionalnih jezikovnih virih običajno ponujajo zgolj drugi jezik, in sicer angleščino. Namen projekta EMBEDDIA je bil razviti tehnologijo, ki bo omogočila uporabo obstoječih enojezičnih virov v različnih jezikih brez potrebe po velikih računalniških virih. Konzorcij šestih akademskih in štirih industrijskih partnerjev je pod koordinacijo Instituta Jožef Stefan identificiral in naslovil ključne potrebe medijev z razvojem visokotehnoloških jezikovnih orodij. Orodja, ki temeljijo na medjezikovnih vektorskih vložitvah in so osredotočena na manj zastopane jezike v evropskih medijih, je konzorcij preizkusil v realnem kontekstu novic in medijske produkcije. Več na uradni spletni strani projekta: http://embeddia.eu/.
NRP Produkcija smisla in znanja v času krize: kulturološki, religiološki in znanstveno-razvojni vidiki družb v Sloveniji, na Balkanu, v Evropi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Mitja Velikonja
Trajanje projekta: 01.01.2019 - 01.01.2019
Nacionalni program
Center za proučevanje kulture in religije
Changing Attitudes among Teenagers on Cyber Violence against Women and Girls
Vodja projekta na FDV: znan.sod.dr. Barbara Brečko
Trajanje projekta: 01.12.2018 - 01.12.2018
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
Evalvacija pilotnih projektov s področja dolgotrajne oskrbe
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Vesna Dolničar
Trajanje projekta: 10.12.2018 - 10.12.2020
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
V obdobju 2018–2020 v Sloveniji poteka projekt Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona za dolgotrajno oskrbo. Namen projekta je v treh pilotnih okoljih (Celje, Krško in Dravograd) s celostnim pristopom in definiranim modelom integrirane, koordinirane ter v posameznika usmerjene obravnave preizkusiti ključna orodja, mehanizme in storitve na področju integrirane dolgotrajne oskrbe v Sloveniji.
Naročnik pilotnih projektov je Ministrstvo za zdravje, ki je obenem tudi naročnik Evalvacije pilotnih projektov s področja dolgotrajne oskrbe, ki jo od decembra 2018 do decembra 2020 izvajamo konzorcijski partnerji Inštitut RS za socialno varstvo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede in Inštitut za ekonomska raziskovanja. Končni cilj evalvacije je priprava splošne ocene izvedbe pilotnih projektov. Člani projektne skupine na Fakulteti za družbene vede svetujemo pri pripravi metodologije raziskovanja in kvantitativnih merskih instrumentov ter urejamo baze podatkov, vsebinsko pa se v večji meri osredotočamo na dve raziskovalni vprašanji, in sicer vrednotimo zadovoljstvo uporabnikov dolgotrajne oskrbe z e-storitvami ter njihovo rabo, enostavnost in koristnost, ter zadovoljstvo uporabnikov dolgotrajne oskrbe z novimi storitvami za ohranjanje samostojnosti v domačem okolju.
Na podlagi končne skupne evalvacije bomo naročniku predlagali utemeljene rešitve v smislu izbora instrumentov in orodij, načrtovanja postopka, izvajanja izobraževanj, novih storitev in koordinirane ter integrirane obravnave, ki bodo pripomogle k oblikovanju ustreznih rešitev za dokončno oblikovanje težko pričakovanih sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe.
Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija.
Sodelujoče RO:
Inštitut RS za socialno varstvo (vodilni partner)
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede (partner)
Inštitut za ekonomska raziskovanja (partner)
Mladi raziskovalec Faris Kočan
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Faris Kočan
Trajanje projekta: 01.12.2018 - 01.12.2018
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
EU/H2020: RDA Node Slovenia
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.11.2018 - 01.11.2018
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
ITzaSKP - Zasnova informacijskih rešitev v podporo izvajanju Skupne kmetijske politike Evropske unije na podlagi podatkov
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Marko Lovec
Trajanje projekta: 01.11.2018 - 31.10.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Izhodišče predlaganega projekta je krepitev pomena in potreb po primarnih podatkih pri izvajanju Skupne kmetijske politike (SKP) Evropske unije (EU) v obdobju 2021-2027, ki ga bo zaznamoval prehod iz 'politike osnovane na skladnosti' v 'politiko osnovano na rezultatih'. Sprememba med drugim predvideva večjo fleksibilnost, nacionalno definiranje izvedbene ravni ukrepov in kontrolo, vse to pa zahteva ustrezno podatkovno podporo za programiranje obveznega nacionalnega Strateškega načrta, del katerega bo tudi spremljanje in dokazovanje učinkov, ter za zagotavljanje skladnosti z nacionalnimi prilagoditvami in definicijami v procesu nadzora in kontrole. Potrebno bo (a) nasloviti vprašanje zadostnosti in učinkovitosti obstoječih kazalcev in podatkovnih baz, denimo ko gre za dohodkovne učinke in okolje, (b) poiskati možnosti znotraj obstoječih virov ko gre za nove prioritete (Uredba "Strateški načrt" predvideva 9 prioritetnih področij) in kazalce kot je podeželska revščina, infrastruktura, trajnost razumljena v širšem družbeno-ekonomskem smislu (Priloga k uredbi s seznamom kazalcev), ter (c) opredeliti podatkovne potrebe na podlagi predhodne pogojenosti (prej navzkrižna skladnost), oblikovanja ekoloških shem (pasivna oblika podpore znotraj I. stebra) in nacionalnih definicij, ki bodo zahtevale prilagoditev registrov za potrebe nadzora in analize. Vse omenjeno bo potrebno izpeljati v relativno kratkem obdobju do konca leta 2020 na katerega se nanaša tudi omenjen projekt, ki želi naročniku zagotoviti ustrezno podporo v podatkovno zahtevnem procesu.
Specifični problemi in cilji, ki jih projekt naslavlja skladno z zahtevami strateških in zakonodajnih dokumentov na eni ter obstoječih znanstvenih spoznanj na drugi strani, so:
- Slabo poznavanje (in posledično izkoriščanje) možnosti obstoječih podatkovnih virov, ki nastajajo kot osnova obstoječih nalog (s strani različnih upravljalcev za različne namene, od izvajalskih in nadzornih organov, do statističnih ter znanstveno-raziskovalnih na različnih področjih) (glej npr. Volk in dr. 2017, Rač in dr. 2017; Lovec, Juvančič in Erjavec 2018), predvsem z vidika metodoloških lastnosti, novih potreb, ki izhajajo iz spremenjenega okvirja politike, možnega združevanja, informacijsko-tehnoloških (IT) posodobitev in nadgradenj;
- Potreba po centraliziranem pristopu k podatkovnim virom z oblikovanjem ustreznih protokolov in IT rešitev za poenotenje standardov in dostop do podatkov za različne namene s strani različnih deležnikov preko celovite integrirane platforme ter ustreznih rešitev za uporabniške vmesnike, vizualizacijo podatkov in orodij za analitične namene (na podlagi obstoječih izkušenj iz javnega in zasebnega sektorja doma in v tujini, ki jih ima eden izmed partnerjev v projektu);
- Naslavljanje konkretnih potreb v procesu izvajanja SKP 2021-2027, ki izhajajo iz prilagoditev ukrepov v nacionalni pristojnosti, novih kazalcev s pomočjo katerih bo potrebno spremljati in meriti uspešnost in učinke politike, ter potreb povezanih z vključevanjem deležnikov v proces za namene soglasja o prilagoditvah, ki bodo zahtevali ustrezno podatkovno podporo v času programiranja in izvajanja in posebno podatkovno strategijo z opredelitvijo operativnih korakov (glej rezultate CRP Perspektive in izzivi izvajanja SKP v Sloveniji po 2020);
- Potreba po konkretni tehnološki rešitvi (enotni platformi z uporabniškim vmesnikom) za podatkovno rudarjenje in analitične potrebe skladno z nalogami, ki jih in jih bodo izvajali različni deležniki, od resornega ministrstva, Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, KGZS (KSS), raziskovalno-izobraževalnih institucij, nevladnih organizacij in drugi;
- Potreba po splošni informiranosti in vključenosti v proces dela s strani deležnikov za zagotavljanje dostopnosti in uporabnosti rešitev ter trajnost projekta po izteku financiranja.
CRP ITzaSKP – Zasnova informacijskih rešitev v podporo izvajanju Skupne kmetijske politike Evropske unije na podlagi podatkov MKGP del
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Marko Lovec
Trajanje projekta: 01.11.2018 - 01.11.2018
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Premostitev vrzeli v biogospodarstvu: od gozdne in kmetijske biomase do inovativnih tehnoloških rešitev
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Marko Lovec
Trajanje projekta: 01.11.2018 - 31.10.2021
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Biogospodarstvo je po definiciji EK (2012) »…gospodarstvo, ki temelji na trajnostni proizvodnji obnovljivih bioloških virov in njihovi predelavi v hrano, krmo, vlakna, materiale, kemikalije in bioenergijo, z učinkovitimi oziroma inovativnimi tehnologijami«. Prehod v biogospodarstvo označuje novo paradigmo organiziranosti poslovnih procesov. Stranski proizvodi in ostanki tako postanejo surovine v optimiziranih obstoječih ali na novo vpeljanih procesih. Tovrsten prehod omogočajo nova znanja in tehnologije pretvorbe biomase v različne produkte, med seboj povezane v kaskadnih in (energetsko in snovno) krožnih proizvodnih ciklih.
Tovrstna organiziranost poslovnih procesov prinaša številne gospodarske, družbene in okoljske koristi. Nove tehnologije razklopa biomase in vključevanje pridobljenih gradnikov v bioosnovane materiale (npr. ekstrakti, nanomateriali, biopolimeri) omogočajo vstop v nove verige vrednosti (npr. zdravje, pametna embalaža) in doseganje bistveno višje dodane vrednosti kot z dosedanjimi načini predelave biomase. Neposrednih koristi (dohodek, zaposlitve) so deležni tudi ponudniki kmetijskih proizvodov in gozdno-lesnih sortimentov. K temu prispeva povečanje povpraševanja po primarnih proizvodih, pa tudi rast tržne vrednosti ostankov (npr. slama, tropine, zeleni odrez, klavni ostanki), ki se uveljavljajo kot cenovno ugodna in tehnološko atraktivna surovinska osnova, hkrati pa se odpravlja stroškovni vidik povezan z njihovim odstranjevanjem oziroma deponiranjem. Koristi so nadalje razvidne v predelovalnih dejavnostih, kjer prehod na bioosnovane tehnologije predstavlja velik potencial za dodajanje vrednosti proizvodom in omogoča boljši izkoristek vstopnih surovin. Večje število produktov iz iste vstopne surovine pomeni bolj razčlenjene in fleksibilne verige dodane vrednosti ter posledično večje število transakcij med gospodarskimi subjekti. Multiplikativni narodnogospodarski učinek se odraža v večji akumulaciji prihodkov (s tem tudi naložb, dohodkov, pa tudi davčnih prihodkov) in v večjem številu zaposlenih. Povezovanje v biogospodarske verige vrednosti se zaradi nizkih stroškov transporta vstopnih surovin običajno odvija na lokalni ravni, najpogosteje na podeželju. Zato širitev biogospodarstva prinaša možnosti za socialno in ekonomsko zbliževanje med mestom in podeželjem. Biogospodarstvo nadalje prispeva h krožnemu gospodarstvu, ker spodbuja trajnostno in učinkovito izkoriščanje obnovljivih virov, v snovno in energetsko zaprtih zankah, brez odpadkov (angl.: Zero Waste). Z vidika družbene in okoljske trajnosti pa je pomemben zlasti vidik prehoda v biogospodarstvo, ki se nanaša na nadomeščanje rabe energentov in surovin fosilnega izvora z bioosnovanimi.
Ključna značilnost biogospodarstva je večsektorska narava, zato je za konkurenčno, dinamično in trajnostno biogospodarstvo, potrebno celovito uskladiti politike na številnih področjih (npr. agroživilstvo, gozdarstvo, energetika, okolje, znanost, tehnološki razvoj). Vsa ta področja imajo svoje principe delovanja, raziskovalne potrebe in inovacije, ki pa se v biogospodarstvu medsebojno povezujejo in dopolnjujejo, kar spodbuja nastanek novih produktov, procesov in tehnologij. Vodilne države na področju biogospodarstva, med katerimi so tudi nekatere države članice EU, se zavedajo prepletenosti in kompleksnosti interakcij v biogospodarstvu in skušajo spodbuditi njihovo sinhrono delovanje v skladu z lastnimi regionalnimi specifikami. Področju biogospodarstva namenjajo posebno pozornost v okviru sektorskih strategij, ali pa celo oblikujejo samostojne strategije biogospodarstva.
Tudi v Sloveniji v zadnjih letih narašča vlaganje v raziskave, razvoj in inovacije na tem področju, tako v zadevnih strateških programih države (izpostavljamo Strategijo pametne specializacije s pripadajočimi SRIP-i), ki spodbujajo razvoj znanja in povezovanje gospodarstva v nove verige vrednosti, kot tudi v razvojnih investicijah gospodarstva v povezavi z uvajanjem in komercializacijo bioosnovanih materi
Mlada raziskovalka Maruška Nardoni
Vodja projekta na FDV: asist. Maruška Nardoni
Trajanje projekta: 01.11.2018 - 01.11.2018
Nacionalni projekt
Center za proučevanje znanosti
Digitalna transformacija kvantitativnega zbiranja podatkov v družboslovnem raziskovanju: Združevanje anketnih podatkov, masovnih podatkov in parapodatkov z namenom proučevanja družbenega vedenja
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.09.2018 - 31.08.2020
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Cilj predlaganega projekta je teoretična in praktična obravnava bogatenja in triangulacije digitalnih sledi s podatki na osnovi anket, vključno s parapodatki. Predlagano raziskovanje se bo zato osredotočilo na identificiranje, zbiranje, združevanje, analizo in vizualizacijo teh različnih tipov podatkov, ki bodo integrirani v združeno podatkovje. V tem okviru bodo obravnavani vidiki, ki so zelo pomembni za metodologijo družboslovnega raziskovanja. To vključuje razvoj novih metodološki pristopov kot tudi praktične implementacije, povezane z izboljšanim razumevanjem vedenja uporabnikov v virtualnem prostoru (npr. veščine, pismenost, uporaba in učinki, digitalna ločnica). Prav tako bo obravnavan širši kontekst raziskovanja za potrebe načrtovanja politik, kar vključuje tudi percepcije in razumevanja odgovarjajočih odločevalcev, ki so pomembni uporabniki podatkov.
Predlagano raziskovanje bo uvedlo različne konceptualne, metodološke in praktične doprinose h kombiniranju anket in masovnih podatkov: (1) izdelava metodoloških osnov za bogatenje in triangulacijo različnih virov podatkov; (2) kreiranje standardiziranih naborov za sestavljene indikatorje digitalnih sledi; (3) oblikovanje specifičnih anketnih vprašanj, ki bodo preverjala in dopolnjevala masovne podatke; (4) predlaganje nabora sestavljenih indikatorjev na osnovi parapodatkov kot osnovo za vzpostavitev strokovnega standarda pri bogatenju odgovorov respondentov s parapodatki; (5) vzpostavitev praktičnih smernic za uporabo združenih podatkov za odločevalce na področju politik; (6) razširitev pristopov za vizualizacijo integriranih podatkov na področju analize vedenja uporabnikov v virtualnih prostorih; (7) pregled kritičnih vidikov etičnih in pravnih vprašanj, ki nastajajo pri uporabi združenih podatkov. Projekt sodi v presečišče najbolj aktualnih raziskav na področju anketne metodologije in analize masovnih podatkov. Triangulacija anketnih podatkov s parapodatki in masovnimi podatki je v kontekstu anketne metodologije in tudi družboslovja izredno pomembna, tako s konceptualnega kot praktičnega vidika. Rezultati projekta zato predstavljajo izčrpno in sistematično raziskavo potencialov bogatenja anketnih podatkov z digitalnimi sledmi, hkrati pa podajajo priporočila, smernice in dobre prakse za integrirano podporo raziskovalnemu procesu. V praktičnem pogledu rezultati projekta pripomorejo k razvoju digitalizacije družboslovnih raziskav, izboljšanju vsebinskih raziskav o spletnem vedenju uporabnikov ter izboljšanje kakovosti podatkov spletnih anket.Za razvoj znanosti so posebej pomembni naslednji specifični rezultati projekta:• Izdelava podatkovnih zbirk in analitičnih metod za komplementarno uporabo anket in digitalnih sledi pomaga premagovati obstoječe vrzeli v družboslovnem raziskovanju in izkoriščati potencial novih in bogatih podatkovnih virov v družboslovju na podrobni časovni, prostorski in sociodemografski ravni. Razvoj uporabniku prijaznih vizualizacij krepi razumevanje, uporabo ter zaupanje v bogate podatke.• Razširitev in izpopolnitev anketnih parapodatkov omogoča razvoj novih metod za ocenjevanje kakovosti anketnih odgovorov in dodatne vsebinske vpoglede v vedenje anketirancev. Razvoj in dokumentacija nizov sestavljenih indeksov na podlagi parapodatkov nudi standardizirana orodja, primerljiva med raziskavami, kar ima velik pomen tudi za izboljševanje merske kakovosti spletnih vprašalnikov.• Zbirka parapodatkov, ki temelji na senzorjih pametnih mobilnih telefonov in drugih mobilnih naprav, pripomore k nadaljnji razširitvi obsega parapodatkov in bogatitvi podatkov o vedenju anketirancev. Razvoj standardiziranih nizov sestavljenih indeksov, ki so specifični za določeno vrsto digitalne sledi, omogoča izkoriščanje podatkov senzorjev pametnih mobilnih telefonov za razumevanje okolja anketirancev ter njihovih dnevnih aktivnosti in mobilnosti.• Razviti vsebinski kazalniki, pridobljeni s triangulacijo digitalnih sledi z anketnimi podatki in parapodatki, so neposredno pomembni za oblikovalce politik in odločevalce, zainteresirane za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) s strani državljanov, digitalne spretnosti in digitalno pismenost. Ti kazalniki omogočajo primerjalne analize in olajšajo mednarodne primerjave v času in prostoru. Povzemanje sestavljenih indeksov s prilagodljivimi vizualizacijami omogoča vpogled v bogastvo informacij, ki so potrebne za boljše reševanje izzivov informacijske družbe, kot je digitalna ločnica.• Kot nov pristop k proučevanju spletnega vedenja uporabnikov omogoča triangulacija anketnih podatkov in digitalnih sledi raziskovalcem uporabo inovativne metodologije za izboljšanje in razširitev potenciala raziskav.• Raziskava zagotavlja razširjen vpogled v težave v zvezi z zasebnostjo, ki izhajajo iz bogatih podatkovnih nizov, ki vključujejo digitalne sledi, anketne odgovore in parapodatke.Rezultati projekta zagotavljajo teoretično in empirično podlago za celovito uporabo anketnih podatkov ter digitalnih sledi. Obravnavana področja bogatenja in triangulacije podatkov so tesno povezana z drugimi razvojnimi trendi v družboslovni metodologiji. Ker projekt obravnava več metodoloških in etičnih vprašanj ter temeljne izzive kombiniranja masovnih podatkov s tradicionalnimi viri podatkov, so njegovi rezultati tudi podlaga za nadaljnja multidisciplinarna proučevanja, ki presegajo družboslovne raziskave.
Mlada raziskovalka Sinja Čož
Vodja projekta na FDV: asist.dr. Sinja Gerdina
Trajanje projekta: 01.10.2018 - 01.10.2018
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
EU/European Social Fund: INOVUP- Inovativno učenje in poučevanje za kakovostne kariere diplomantov in odlično visoko šolstvo
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.10.2018 - 30.09.2022
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Namen in cilji:
Namen projekta Inovativno učenje in poučevanje za kakovostne kariere diplomantov in odlično visoko šolstvo je izboljševati kakovost visokošolskega izobraževanja z uvedbo prožnejših, sodobnih oblik učenja in poučevanja. INOVUP projekt s svojimi aktivnostmi prispeva k boljši pedagoški usposobljenosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev.
Z izvajanjem pedagoških usposabljanj in drugih dogodkov, oblikovanjem multiplikatorjev in pripravo didaktičnih gradiv bo zagotovljen prenos spoznanj o inovativnih in fleksibilnih oblikah poučevanja med slovenske visokošolske pedagoške kolektive, tudi iz tuje pedagoške prakse. Slednje bo prispevalo k pridobitvi in izboljšanju tistih znanj, kompetenc in spretnosti študentov, bodočih diplomantov, ki so pomembne za uspešno vključevanje mladih v družbo in na trg dela.
Projekt INOVUP sledi strateškim smernicam in ciljem, ki jih opredeljujejo temeljni evropski in nacionalni dokumenti na področju visokošolskega izobraževanja.
V sklopu Strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) so določeni štirje skupni cilji EU za reševanje izzivov v sistemih izobraževanja in usposabljanja do leta 2020:
- uresničevanje načela vseživljenjskega učenja in mobilnosti,
- izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja,
- uveljavljanje pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva ter
- spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, vključno s podjetništvom, na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja.
Projektne aktivnosti:
Načrtovane aktivnosti projekta med drugim zajemajo:
- izvajanje usposabljanj in oblikovanje multiplikatorjev, kar bo doprineslo k uveljavitvi prožnejših in inovativnih oblik učenja in poučevanja na slovenskih visokošolskih zavodih. Visokošolski učitelji in sodelavci se na delavnicah usposabljajo za uporabo sodobnih oblik, metod in pristopov poučevanja, s čimer se bodo okrepile ključne kompetence študentov za vseživljenjsko učenje. Multiplikatorji se usposabljajo na tujih visokošolskih institucijah, pridobljena spoznanja pa širijo v slovenski visokošolski prostor;
- pripravo analize stanja, ki se izvaja pri vseh partnerjih projekta in zainteresiranih visokošolskih zavodih z namenom identifikacije trenutnega stanja na področju spodbujanja inovativnih pedagoških pristopov, metod in oblik poučevanja. Na osnovi analize in ostalih projektnih aktivnosti bo do konca projekta pripravljen strateški dokument usposabljanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev za poučevanje na področju visokega šolstva v Sloveniji;
- ustanovitev in delovanje projektnega sveta z namenom strokovno-vsebinskega spremljanja izvajanja projekta in strateškega povezovanja konzorcijskih partnerjev. Projektni svet je odgovoren za potek projektnih aktivnosti v skladu z najsodobnejšimi spoznanji visokošolske didaktike;
- oblikovanje gradiv o visokošolski didaktiki z vseh študijskih področij, upoštevajoč rezultate izvedene analize stanja in uporabo uveljavljenih sodobnih, prožnih in inovativnih oblik poučevanja in učenja, ki jih širijo izvajalci usposabljanj in multiplikatorji. Slednje bo omogočilo nadaljnjo udejanjanje sodobnih, inovativnih in prožnih oblik učenja in poučevanja ter vzpostavitev sistema usposabljanja in stalnega profesionalnega pedagoškega razvoja visokošolskih učiteljev;
- ozaveščanje o pomeni visokošolske didaktike, saj konzorcij prek različnih dogodkov in nacionalnih posvetov ter z objavo strokovnih gradiv na spletni strani širi sodobne, prožne in inovativne oblike učenja in poučevanja v slovenski visokošolski prostor in tudi na ostala področja izobraževanja.
Mlada raziskovalka Anamarija Šiša
Vodja projekta na FDV: asist. Anamarija Šiša
Trajanje projekta: 01.10.2018 - 01.10.2018
Nacionalni projekt
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
Mlada raziskovalka Teodora Tea Ristevska
Vodja projekta na FDV: asist. Teodora Tea Ristevska Skušek
Trajanje projekta: 01.10.2018 - 01.10.2018
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
Mladi raziskovalec Jan Kostanjevec
Vodja projekta na FDV: asist. Jan Kostanjevec
Trajanje projekta: 01.10.2018 - 01.10.2018
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
Mladi raziskovalec Klemen Knez
Vodja projekta na FDV: Klemen Knez
Trajanje projekta: 01.10.2018 - 01.10.2018
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Mladi raziskovalec Tilen Jernej Blatnik
Vodja projekta na FDV: Tilen Jernej Blatnik
Trajanje projekta: 01.10.2018 - 01.10.2018
Nacionalni projekt
Center za prostorsko sociologijo
Vodenje lokalne skupnosti: birokratizacija politike ali politizacija birokracije?
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Simona Kukovič
Trajanje projekta: 01.09.2018 - 31.08.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje upravno-političnih procesov in institucij
V tradicionalnem (weberijanskem in wilsonianskem) razumevanju odnosov med politiko in upravo obstaja jasna ločnica in hierarhija dela: politik deluje kot suvereni predstavnik političnih vrednot in interesov, medtem ko je birokrat podrejen strokovni svetovalec in izvajalec javnih politik, katerega glavna skrb je učinkovitost. V tem kontekstu vodenje po definiciji izvajajo politiki s pomočjo birokratov, ki so strokovnjaki za ustvarjanje reda in predlaganje izvedljivih možnosti za reševanje kompleksnih družebnih problemov (‘t Hart 2014, 27; ‘t Hart in Uhr 2008). Večina sodobnih avtorjev kot so Peters (1988), Aberbach, Putnam in Rockman (1981), Svara (2001), Heady (2001) ter Mouritzen in Svara (2002) se s strogo ločitvijo med upravo in politiko, ki sta jo zagovarjala Wilson in Weber ne strinja, zato so izdelali modele, ki različno opredeljujejo povezovanje uprave in politike. Konflikt med visokimi javnimi uslužbenci in političnimi funkcionarji je v upravno-politični znanosti pogosto omenjen kot osnovni problem sodobne politične oblasti in javnega vodenja. Da bi mogli razumeti proces vodenja in njegovo delovanje, je nujno, da je odnos med obema ključnima skupinama akterjev, ki nanj v največji meri vplivata, čimbolj znan in raziskan.
Podoktorski projekt je interdisciplinaren, saj združuje proučevanje dveh fenomenov, in sicer javnega vodenja ter upravno-politične dihotomije na državljanom najbližji, tj. lokalni ravni oblasti. Ker v Sloveniji vse od postavitve novega sistema lokalne samouprave leta 1994 do danes ni bilo izvedene celostne raziskave, ki bi hkrati obravnavala odnos med lokalno politiko in upravo v povezavi z javnim vodenjem, bodo dobljeni rezultati raziskave omogočili oblikovanje tipologij političnega in upravnega vodenja. Osrednje vprašanje raziskave je: »Kdo vodi občino; so to politični vodje (župani), ki so izbrani s strani občanov na volitvah, ali so voditelji javni uslužbenci (direktorji občinskih uprav), ki delujejo predvsem v senci, ali je ključna nekakšna kombinacija obojih?« Raziskovanje vodenja ni usmerjeno le na posamezne prispevke županov ali DOU, ampak je fokus raziskovanja usmerjen v načine, kako so oboji povezani med sabo in kako je delo lokalne oblasti razdeljeno med njimi. Cilj podoktorskega projekta je medsebojno povezovanje obstoječega, a razdrobljenega znanja o upravno-političnih odnosih na lokalni ravni. Hkrati na primeru slovenskega župana, pri katerem raziskujemo prekrivanje politične in administrative vloge, dokazujemo obstoj t.i. čistega križanca, doslej zgolj teoretsko nakazanega (pa nikoli jasno dokazanega) popolnega prekrivanja politične in administrativne vloge pri opravljanju javne funkcije.
Podoktorski raziskovalni projekt zajema analizo primarnih podatkov, osrednja raziskovalna metoda pa je terenska empirična raziskava s pomočjo strukturiranega večmodularnega anketnega vprašalnika med župani in DOU slovenskih občin. Opazovanje je torej usmerjeno na politične vodje in najvišje javne uslužbence v slovenskem sistemu lokalne oblasti. Poleg standardne kvantitativne metode zbiranja podatkov s pomočjo večmodularnega strukturiranega anketnega vprašalnika v interpretacijo dobljenih podatkov vključujemo tudi analizo kvalitativnih podatkov, ki jih pridobivamo s pomočjo izvedenih poglobljenih družboslovnih intervjujev. Strukturirane družboslovne intervjuje izvajamo s tistimi župani, pri katerih na podlagi analize kvantitativnih podatkov opazujemo prisotnost čistega križanca, torej četrte podobe konfiguracije Aberbacha, Putnama in Rockmana. Ker gre za prvo tovrstno dokazovanje obstoja teoretične podobe popolnega prekrivanja politične in administrativne vloge pri opravljanju javne funkcije na lokalni ravni, preko intervjujev identificiramo posledice takšnega delovanja pri vodenju občine.
EU/E+/SP: COSMIC - Community Support Migrant Informal Carers
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Valentina Hlebec
Trajanje projekta: 01.09.2018 - 01.09.2018
Mednarodni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
EU@Home / Zbliževanje EU in mladih
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Meta Novak
Trajanje projekta: 01.09.2018 - 31.08.2021
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Glavni cilji projekta Zbliževanje EU in mladih (ang. Bringing EU and youth closer together) so A) zbliževanje mladih in Evrope, B) opolnomočenje demokratične legitimnosti ter C) spodbujanje politične participacije med mladimi. Namen projekta je razviti inovativne in po meri narejene didaktične pristope za poučevanje EU vsebin bodočim volivcem: učencem in dijakom v starosti od 12 do 17 let. Glavna novost, ki jo prinaša EU@Home projekt je zbliževanje EU in mladih preko organiziranih predavanj gostujočih EU uradnikov, ki prihajajo iz Slovenije.
Aktivnosti EU@Home projekta bodo izvedene v tesnem sodelovanju med partnerskimi osnovnimi in srednjimi šolami ter interdisciplinarno projektno skupino. V času projekta bomo izvedli 1) dva seminarja za učitelje, 2) dve usposabljanji za učitelje, 3) 16 delavnic za učence in dijake, organizirane na osnovnih in srednjih šolah, ter 4) 16 gostujočih predavanj EU uradnikov iz Slovenije na osnovnih in srednjih šolah. Projektne aktivnosti bodo okrepile projektne publikacije A) spletni Kahoot kviz z različnimi težavnostnimi stopnjami, ki bo pokrival različne EU teme; B) EU@Home blog kot platforma za učence in dijake, da delijo svoj pogled na EU in svojo prihodnost, C) pisma učencev in dijakov, namenjena EU uradnikom, D) Čutim Evropo: Tednik za poučevanje evropskih vsebin za celotno šolsko leto, ter E) interaktivni priročnik za učitelje: Zbliževanje EU in mladih, ki hkrati predstavlja glavni rezultat projekta.
Projektne aktivnosti in rezultati projekta bodo komunicirani preko različnih kanalov z namenom, da dosežejo široko populacijo zainteresirane javnosti. Trajnost projekta bo zagotovljena z razvojem novih učnih orodij in pristopov, ki bodo dostopna preko odprtega dostopa. Skozi celoten projekt bomo izvajali stalen monitoring in vrednotenje aktivnosti.
EU/E+/SP-HE: VCL4IB – knjižnica video študijskih primerov za poučevanje mednarodnega poslovanja (odprt dostop)
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Andreja Jaklič
Trajanje projekta: 01.09.2018 - 31.08.2021
Mednarodni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Sodobno poučevanje mednarodnega poslovanja se je spremenilo, mar ne? Ali se je spremenilo tudi mednarodno poslovanje?
Štiri evropske univerze (Katholieke Universiteit Leuven iz Belgije – koordinator projekta; Univerza v Leedsu iz Združenega kraljestva, Univerza v Ljubljani iz Slovenije – nosilec projekta na UL je Center za mednarodne odnose na FDV UL; ter Ekonomska in poslovna univerza iz Poznana s Poljske) in partnersko podjetje (El Izi Communications Consultancy iz Združenega kraljestva) so združili moči za reševanje izzivov sodobnega poučevanja mednarodnega poslovanja.
V okviru projekta ERASMUS+ »Knjižnica video študijskih primerov za poučevanje mednarodnega poslovanja (odprt dostop)« (orig. Open Access Digital Video Case Library for Teaching International Business – VCL4IB) bo pet projektnih partnerjev oblikovalo inovativna orodja za poučevanje mednarodnega poslovanja.
Partnerji bodo ustvarili prosto dostopen digitalni video učbenik (tj. knjižnico video študijskih primerov) za poučevanje mednarodnega poslovanja. Ta inovativni 'učbenik' bo omogočil privlačnejše in bolj interaktivno poučevanje ekonomskih in poslovnih vsebin tako v visokem šolstvu kot tudi v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.
V 'učbeniku' bodo tradicionalna pisna poglavja, značilna za učna gradiva, nadomestili videoposnetki. To pomeni, da bo celotna vsebina podana v video formatu. Videoposnetki v 'učbeniku' bodo obravnavali vse ključne klasične, pa tudi aktualne mednarodno-poslovne teme. Te vsebine bodo predstavljene skozi primere podjetij iz različnih držav in industrij, ki se pri mednarodnem poslovanju soočajo z najrazličnejšimi izzivi. Vprašanja o tem, kdaj, kje in kako internacionalizirati poslovanje, pa tudi o tem, kako se spopasti s tveganji v globalnem poslovanju, bodo torej naslovljena z najnovejšimi rešitvami iz prakse. Primeri iz prakse bodo dopolnjeni s teoretičnimi pojasnili, ki bodo temeljila tako na že uveljavljenih kot tudi novejših mednarodno-poslovnih teorijah. Za bolj izkustveno učenje pa bodo študentje, ki bodo video učbenik uporabljali, najprej izpostavljeni primeru (tj. problemu). Sledila bodo teoretična izhodišča in pojasnila ter razprave v razredu. Prvi video primeri bodo preizkušeni leta 2020, celoten video učbenik pa bo objavljen in prosto dostopen leta 2021.
Od začetka projekta (septembra 2018) so projektni partnerji že izvedli študijo o potrebah in ovirah za video poučevanje v mednarodnem poslovanju (z vidika študentov in profesorjev). Namen študije je bil zagotoviti kakovost video vsebin in zagotavljanje njihove relevantnosti. Prvi rezultati so bili predstavljeni na 44. konferenci Evropske akademije za mednarodno poslovanje (European International Business Academy – EIBA), ki je potekala decembra 2018 v Poznanu na Poljskem. Vsi projektni partnerji pa so se februarja 2019 udeležili tudi medijskega usposabljanja na LIMEL KU Leuven v Belgiji. Na usposabljanju so nadgradili svoje veščine priprave video posnetkov in e-predavanj za nadaljnje projektno delo.
Spetna stran projekta: https://www.mncwhispering.com/
Prisotnost na družbenih medijih:
https://www.instagram.com/mncwhispering/
https://www.facebook.com/MNCWhispering-582700698877245/?ref=aymt_homepage_panel&eid=ARD__OXSSMgbpRPRoQQ_ZTExLthQJyUB73myQKnC9hgFeIhiFYh4jJuhKvonmcfwZR-v3uMD1K7eeJuW
https://www.linkedin.com/groups/13694372/
Projekt je sofinanciran iz programa Evropske unije Erasmus+.
MP FOODPACKAGING
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tanja Kamin
Trajanje projekta: 01.09.2018 - 01.09.2018
Mednarodni projekt
Center za socialno psihologijo
TP LOCAL4GREEN - Lokalne politike za zeleno energijo
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vladimir Prebilič
Trajanje projekta: 01.07.2018 - 01.07.2018
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
Družbena sprejemljivost prostorskih učinkov v scenarijih rabe OVE
Vodja projekta na FDV: viš.znan.sod.dr. Slavko Kurdija
Trajanje projekta: 01.07.2018 - 30.06.2020
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
Politični dokumenti na različnih ravneh in drastičnost predvidenih klimatskih sprememb kažejo na nujnost izboljšanja pridobivanja in rabe energije. Med raznimi ukrepi naslavljanja tega problema je med najbolj perspektivnimi poleg zmanjševanja rabe tudi večanje deleža pridobivanja energije iz obnovljivih virov (OVE). A kljub velikemu tehnološkemu napredku, politični podpori in ugodnim tržnim razmeram, se je za večjo oviro implementaciji rabe OVE izkazala družbena sprejemljivost. Javnost sicer v splošnem podpira rabo OVE, a se pri konkretnih projektih pogosto oblikuje izrazito nasprotovanje. Raziskave kažejo, da so glavni razlogi nasprotovanja povezani s spremembami in vplivi na krajino ter načinom delitve koristi in škod, ki ga, predvsem lokalna skupnost, najpogosteje dojema kot nepravičnega. Predlagani projekt naslavlja to problematiko z interdisciplinarnim, kontekstualiziranim pristopom na različnih ravneh. Izhajali bomo iz ciljev, ki sta si jih EU in Slovenija zadali na področju rabe OVE. Glede na njih bomo izdelali scenarije, ki bodo z različno kombinacijo tehnologij OVE izpolnjevali te cilje. Za scenarije bomo izdelali prostorske modele, ki bodo kazali kje v državi je izkoriščanje posameznega OVE najbolj smotrno. Za izbrana območja bomo izdelali tudi vizualizacije objektov OVE, ki bodo predstavljale prikaz prostorskih posledic implementacije. Na ta način bomo povezali splošne cilje, ki v javnosti uživajo visoko podporo, s konkretnimi posledicami, ki so pogost razlog nasprotovanja. Družbeno sprejemljivost scenarijev, prostorskih modelov in vizualizacij bomo nato preverili v anketi, ki bo izvedena na reprezentativnem vzorcu. Vanjo bomo vključili tudi razne oblike kompenzacij in lastniških shem objektov za rabo OVE, ki so se v tujini že izkazale za uspešen mehanizem zagotavljanja večje družbene sprejemljivosti. Rezultate ankete bomo uporabili za poglobljeno raziskovanje motivov za (ne)sprejemanje infrastrukture OVE z organizacijo fokusnih skupin. Z anketo in fokusnimi skupinami bomo razjasnili relativni pomen lokacijskih in ekonomskih dejavnikov na sprejemljivost OVE, obenem pa nam bodo razkrile tudi družbeno najbolj sprejemljiv scenarij izpolnjevanja nacionalnih ciljev pridobivanja energije iz OVE. Razkrit vrednostni sistem bo omogočil tudi izboljšavo prostorskih modelov. Ugotovitve bodo združene v priporočila za zagotavljanje večje družbene sprejemljivosti energetske infrastrukture, s posebnim poudarkom na vplivu kompenzacij in različnih lastniških oblik. Poleg tega bomo ugotovili, v kakšnih tipih krajine in katera tehnologija rabe OVE je za javnost najbolj sprejemljiva. Z opisanim pristopom bomo naslovili nekaj ključnih vprašanj, ki so še odprta v preučevanju družbenih vidikov energetske tranzicije. Predvsem bomo povezali sprejemljivost na različnih ravneh, preverili vpliv kompenzacij in lastništva ter povezali dojemanje nacionalnih ciljev in prostorskih posledic njihovega uresničevanja. S tem bomo v literaturi pogosto ločene vidike povezali v skupen okvir, kar bo poleg znanja, ključnega za razvoj slovenske energetike, pripomoglo tudi k umeščanju že izvedenih raziskav v medsebojno perspektivo.
Novi načini in globalni vzorci (re)produkcije spletnih novic
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Alojzij Slavko Splichal
Trajanje projekta: 01.07.2018 - 30.06.2021
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
Novi zasebni, javni in hibridni načini komuniciranja so izziv družboslovnim raziskovalcem za
ponovni premislek o demokratičnih potencialih "revolucionarnih" komunikacijskih tehnologij
in rekonceptualizacijo zasebnosti, javnosti in pojmovnih kategorij, ki so z njima povezane.
Tak premislek nas pripelje tudi do osrednjega raziskovalnega vprašanja tega projekta: Kako
se komunikacijski potencial interneta lahko uporablja za podporo učinkovitemu javnemu
mnenju, ki ga ustvarjajo javnosti, sposobne kolektivnega delovanja, ki presega kratkoročno
mobilizacijo, in zaščitene pred grožnjami avtonomnosti in zasebnosti? Temeljni problem
projekta zadeva emancipatorno moč interneta: Ali je njegova moč zadostna za spodbujanje
razvoja novih demokratičnih platform, ki bi spodbujale refleksivno publiciteto in kantovsko
"javno rabo razlogov?" Ali pa je internetizacija združila javno in zasebno tako, da ne samo
onemogoča doseči "končno stopnjo demokracije", ampak lahko tudi resno ogrozi človekove
pravice in svoboščine?
Projekt obsega dva raziskovalna modula, ki se osredotočata na hibridizacijo novinarstva
(WP1) in na rekonfiguracijo "novičarske vrednosti" dogodkov (WP2). Oba sta osredotočena
na širjenje publicitete, ki se pripisuje internetu, ter njen emancipatorni potencial za
ustvarjanje novih demokratičnih platform in spodbujanje refleksivne javnosti v okoliščinah, ko
vse več informacij povzroča inflacijo v političnem komuniciranju in komunikativno
utekočinjanje politike. V anarhičnem spletnem okolju državljani delujejo kot sami svoji
odbiratelji novic v svetu, zasičenem z informacijami, vendar na njihove (pogosto navidezne)
izbire močno vplivajo korporacije, ki vse bolj nadzorujejo infrastrukturo integriranih javnozasebnih
komunikacijskih omrežij ter proizvodnjo, distribucijo in uporabo vsebin. Ko
ponudniki komercialnih vsebin svoje storitve prilagajajo okusom in preferencam uporabnikov,
pogosto preprečujejo vidnost določenih akterjev in vsebin ter ujamejo uporabnike interneta v
»filtrirne mehurčke« enako mislečih ljudi, ki niso izpostavljeni informacijam, ki so nasprotna
njihovim mnenjem in preferencam. Nevarnost strukturne nevidnosti, t.j. trajne možnosti, da
algoritemska logika spletnih iskalnikov in novic ne zagotovi spletne vidnosti, je enako
nevarna kot benthamovsko-orwellovska grožnja stalnega digitalnega nadzora in vsiljene
vidnosti.
Raziskovalni modul WP1 je namenjen oblikovanju jasnejše podobe nove dinamike v
novinarstvu, ki jo je spodbudila internetizacija in zadeva poklicne identitete, prakse in norme
novinarstva, načine angažiranja in boj za legitimnost različnih kategorij novinarstva in
njegovo medijatizacijsko vlogo v javni sferi. Modul WP2 pa je namenjen rekonfiguraciji
"novičarske vrednosti" dogodkov, ki sta jo prva opredelila Galtung in Ruge (1965), nato pa je
bila dopolnjena z vrsto dodatnih "novičarskih vrednosti" ali "dejavnikov", vendar pa ni bila
nikoli rekonceptualizirana z vidika državljanov ali uporabnikov interneta kot urednikov ali
odbirateljev novic – torej kot "vrednost za javnost" (public-worthiness). Zamisel o vrednosti
za javnost se nanaša na vprašanje, kateri dogodki, procesi in akterji bi morali biti vidni oz.
vidljivi, in komu. Algoritem vrednotenja za javnost bi torej moral uporabnikom interneta nuditi
informacije o relevantnih dogodkih in procesih, ki imajo potencialno pomembne dolgoročne
posledice za pomembno število ljudi.
TAP Kako pospešiti rast slovenskih podjetij: stukturna dinamizacija, granularnost, internacionalizacija in inovativnost
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Matija Rojec
Trajanje projekta: 01.07.2018 - 01.07.2018
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Priložnosti in nevarnosti spletnih zdravstvenih skupnosti za zdravstvo
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Gregor Petrič
Trajanje projekta: 01.07.2018 - 30.06.2021
Nacionalni projekt
Center za metodologijo in informatiko
Spletne zdravstvene skupnosti (SZS) so postale ene izmed najbolj pomembnimi in popularnimi e-zdravstvenimi spletnimi aplikacijami, ki pogosto služijo kot primarni vir za izmenjavo z zdravjem povezanih informacij, izkušenj, nasvetov, opore in zdravstvenega posvetovanja. SZS tako igrajo pomembno vlogo v preoblikovanju izkušenj z zdravstvom in upravljanjem s kroničnimi boleznimi med internetnimi uporabniki: pacienti, skrbniki, zdravniki in tudi oblikovalci politik. Tako ni presenetljivo, da je Global Observatory of eHealth Svetovne zdravstvene organizacije razglasil proučevanje učinkov SZS na zdravstvo kot eno izmed glavnih prioritet.
Obstoječe raziskave, ki pretežno izhajajo iz psihologije, se osredotočajo na koncept individualnega opolnomočenja. Do sedaj pa obstoječe raziskave niso naslovile nekaterih pomembnih problemov, ki izhajajo iz nedavnih izsledkov: 1) Kaj če je individualno opolnomočenje osnovano na napačnih informacijah in kako to vpliva na zdravstvene izide in odnos pacientov z zdravnikom?, 2) Ali opolnomočenje, ki izhaja iz uporabe SZS, vodi k bolj učinkovitemu odnosu med pacientom in zdravnikom, in če, pod kakšnimi pogoji?, 3) Kakšni so vplivi družbenih procesov in upravljanja SZS na zdravstvo?
Glavni cilj projekta je razviti več nivojski socio-tehnični model e-zdravstvenega opolnomočenja v SZS, ki nam bo omogočil proučiti priložnosti in nevarnosti SZS na zdravstvo. Glavna hipoteza študije je: Opolnomočenje je ključni posredni mehanizem med družbenimi procesi znotraj SZS in vplivi na zdravstvo. Slednji bodo v raziskavi osredotočeni na pacientovo perspektivo in z njim povezane ključne tri ravni zdravstva: a) individualna raven (doseganje pozitivnih zdravstvenih izidov), b) interakcijska raven (doseganje učinkovitega odnosa z zdravnikom), in c) sistemska raven (doseganje učinkovitega dostopa do zdravstvenih storitev).
Projekt združuje pristope različnih disciplin in metodologij in tako ponuja inovativna orodja za proučevanje vplivov SZS na zdravstvo. Najprej bo v projektu cilj razviti teoretični model, ki bo združeval teorije opolnomočenja, socialne opore, upravljanja spletnih skupnosti in teorije napačnih informacij družbenih medijev na eni strani, in obsežno kvalitativno študijo procesov SZS in njihovega vpliva na zdravstvo na drugi strani. Predlagan teoretični model bo testiran s pristopom več nivojskega strukturnega modeliranja, ki bo združeval tri ravni merjenja: 1) strukturne značilnosti, pridobljene z analizo socialnih omrežij; 2) oceno kvalitete informacij na SZS, pridobljene s kodiranjem SZS sporočil; 3) individualne in interakcijske značilnosti, zbrane s pomočjo spletne ankete. Model bo testiran na dveh SZS – eni splošni in eni specifični, ki se bo navezovala na teme povezane z boleznijo raka.
Projekt predstavlja inovativno transdisciplinarno študijo, rezultati katere bodo prispevali k pomembnemu razvoju teoretičnih okvirjev za razumevanje SZS kot socio-tehničnih sistemov, kot tudi njihovega vpliva na zdravstvo. Raziskava bo ponudila nujno potrebno nadgradnjo koncepta opolnomočenja in tako odprl nova področja za njegovo aplikacijo. Prav tako bo projekt pomembno prispeval k oblikovanju teoretičnega in metodološkega okvira za proučevanje napačnih informacij na družbenih medijih. Poleg prispevanja k razvoju znanosti, ima projekt tudi aplikativno vrednost, saj bodo rezultati predstavljali osnovo za oblikovanje strategij in meril upravljanja SZS in njihove integracije v zdravstveni sistem.
V projektu bo sodelovala transdisciplinarna skupina uveljavljenih in mednarodno prepoznanih raziskovalcev iz različnih disciplin: sociologije zdravja, internetnih študij, analize omrežij, statistike, zdravstva in onkologije. Projekt je razdeljen v osem medsebojno povezanih delovnih sklopov, ki vključujejo jasne cilje in metodologijo.
Publikacije in rezultati projekta:
Izvirni znanstveni članki:
ATANASOVA, Sara, PETRIČ, Gregor. Collective empowerment in online health communities: scale development and empirical validation. Journal of medical internet research: JMIR. Nov. 2019, vol. 21, no. 11, ilustr. ISSN 1438-8871. https://www.jmir.org/2019/11/e14392,
DOI: 10.2196/14392. [COBISS.SI-ID 36474205]
Prispevki na konferencah:
ATANASOVA, Sara, KOINIG, Isabell. Individual empowerment from a health communication lens: negotiating meaning between health and disease. V: Health communication dynamics in turbulent times: book of abstracts, str. 115-116. European Conference on Health Communication, 4.-5. november 2021. https://www.echc2021.eu/wp-content/uploads/2021/11/Book_of_Abstracts_ECHC2021.pdf. [COBISS.SI-ID 84210435]
ATANASOVA, Sara, KAMIN, Tanja, PETRIČ, Gregor. The differences between the effects of online support groups, counselling, and socializing forums' affordances on patient empowerment in online health communities: presentation at the 7th European Communication Conference, Lugano, 31. 10. - 3. 11. 2018. [COBISS.SI-ID 35887965]
ATANASOVA, Sara, KAMIN, Tanja, PETRIČ, Gregor. Impact of online health communities on transformation of doctor-patient relationship. V: Book of abstracts. [Graz: Technische Universität, 2019]. https://stsconference.isds.tugraz.at/event/2/attachments/1/22/BoA2019_-_STS_Conference_Graz.pdf. [COBISS.SI-ID 36134749]
ATANASOVA, Sara, KAMIN, Tanja, PETRIČ, Gregor. Vpliv participacije in različnih oblik kapitala na individualno opolnomočenje uporabnikov spletnih zdravstvenih skupnosti. V: IGNJATOVIĆ, Miroljub (ur.), KANJUO-MRČELA, Aleksandra (ur.), KUHAR, Roman (ur.). Znanost in družbe prihodnosti. Slovensko sociološko srečanje, Bled, 18.-19. oktober 2019. 1. natis. Ljubljana: Slovensko sociološko društvo, 2019. Str. 64-68, tabela. ISBN 978-961-94302-3-1. [COBISS.SI-ID 36400733]
ATANASOVA, Sara, KAMIN, Tanja, PETRIČ, Gregor. The role of e-health literacy in patient empowerment in online health community. V: STARC, Andrej (ur.), MILAVEC KAPUN, Marija (ur.), FICZKO, Jelena (ur.). Digital technologies and health ecosystems: book of abstracts. Ljubljana: Faculty of Health Sciences, 2019. Str. 17.
http://www2.zf.uni-lj.si/images/stories/datoteke/Zalozba/HealthOnline_2019.pdf.
[COBISS.SI-ID 36302685]
ATANASOVA, Sara, PETRIČ, Gregor. Empowered, but not fully empowered: a cluster analysis of online health community users' individual and collective empowerment. V: Book of abstracts. Zurich: University, [2019]. Str. 226-231. https://echc2019.files.wordpress.com/2019/11/boa_echc2019-1.pdf. [COBISS.SI-ID 36474973]
ATANASOVA, Sara, PETRIČ, Gregor. Social and structural factors of collective empowerment in online health communities: presentation at the 3rd NKL Conference, December 5, 2019, Faculty of Social Sciences, Ljubljana. [COBISS.SI-ID 36499037]
Raziskovalna poročila:
ATANASOVA, Sara. Kvalitativna raziskava projekta Priložnosti in nevarnosti spletnih zdravstvenih skupnosti za zdravstvo: raziskovalno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za metodologijo in informatiko, 2020. 77 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 13457155]
CUGMAS, Marjan, PETRIČ, Gregor. Analiza interakcijskih struktur v spletni zdravstveni skupnosti MedOverNet: raziskovalno poročilo projekta Priložnosti in nevarnosti spletnih zdravstvenih skupnosti za zdravstvo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za metodologijo in informatiko, 2021. 16 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 51021315]
CUGMAS, Marjan, PETRIČ, Gregor. Identifikacija z rakom povezanih sporočil v spletni zdravstveni skupnosti MedOverNet: raziskovalno poročilo projekta Priložnosti in nevarnosti spletnih zdravstvenih skupnosti za zdravstvo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za metodologijo in informatiko, 2020. 48 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 28792067]
ATANASOVA, Sara, PETRIČ, Gregor. Poročilo o anketnem zbiranju podatkov projekta Priložnosti in nevarnosti spletnih zdravstvenih skupnosti za zdravstvo: Oblikovanje, testiranje in evalvacija anketnega vprašalnika: raziskovalno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za metodologijo in informatiko, 2021. 40 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 67907587]
ATANASOVA, Sara, CUGMAS, Marjan, PETRIČ, Gregor. Poročilo o anketnem zbiranju podatkov projekta Priložnosti in nevarnosti spletnih zdravstvenih skupnosti za zdravstvo: Postopek zbiranja podatkov in ocena kvalitete zbranih podatkov: raziskovalno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za metodologijo in informatiko, 2021. 42 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 81590019]
CUGMAS, Marjan, PETRIČ, Gregor. Poročilo o analizi kvalitete z zdravjem povezanih informacij v spletnih zdravstvenih skupnostih: raziskovalno poročilo projekta Priložnosti in nevarnosti spletnih zdravstvenih skupnosti za zdravstvo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za metodologijo in informatiko, 2021. 21 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 81593091]
ATANASOVA, Sara, CUGMAS, Marjan, PETRIČ, Gregor. Poročilo o empiričnem preverjanju vpliva uporabe spletnih zdravstvenih skupnosti na različne vidika zdravstva: raziskovalno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za metodologijo in informatiko, 2022. 35 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 112953603]
Radikalizacija in nasilni ekstremizem: filozofski, sociološki in vzgojo izobraževalni vidiki
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.07.2018 - 30.06.2021
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
Problematika radikalizacije in nasilnega ekstremizma predstavlja enega od najpomembnejših izzivov sodobnih pluralnih družb. Razpetost med zagotavljanje varnosti in stabilnosti na eni strani ter spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin posameznikov na drugi razkriva številne napetosti in dileme, ob katere trčijo tako snovalci politik kot tudi strokovnjaki in pedagoški delavci. Zadeva je toliko bolj problematična, saj brutalnost terorističnih napadov ter njihova vse višja frekvenca odpira prostor t.i. ‘moralni paniki’ in islamofobiji, ki spodbujajo polarizacijo družbe ter s tem povezano konfliktno različnost. Tudi zato proces radikalizacije ter s tem povezana problematika nasilnega ekstremizma odpirata različna vprašanja, na katera teorije, politike in prakse protiradikalizacije, deradikalizacije in protipolarizacije, ne ponujajo enoznačnega odgovora.
Izhodišče predlaganega projekta predstavlja analiza različnih pojmovanj radikalizacije in nasilnega ekstremizma, eksplikacije niza neartikuliranih distinkcij ter pojasnjevanja različnih napetosti, težav in izzivov, ki jih ‘standarda’ analiza te problematike [t.i. ‘varnostna paradigma’] pušča v veliki meri neraziskane. Predlagani projekt bodo sestavljale posamezne aktivnosti, ki bodo zagotovile odgovor na zgoraj zastavljena raziskovalna vprašanja ter bodo usmerjena v oblikovanje celovitega pristopa k problematiki radikalizacije in nasilnega ekstremizma, in sicer:
- identifikacija osnovnih pojmov, ki jih tradicionalno povezujemo s problematiko radikalizacije [npr. indoktrinacija, multikulturalizem strahu, zaupanje, moralna panika, sovraštvo, islamofobija, meje tolerance, diskriminacija, rasizem, populizem, sovražni govor, predsodki, stereotipi, itn.] ter analiza njihove povezanosti s procesom radikalizacije;
- identifikacija ključnih družbenih problemov, ki so del t.i. 'kavzalne' interpretacije procesa radikalizacije ter analiza različnih modelov radikalizacije;
- analiza poti sklepanja v primerih religijske epistemologije [primeri za analizo bodo vzeti predvsem iz krščanstva in islama, tako fundamentalističnih kot »zmernih« različic, tako tistih, ki vodijo do ekstremističnih zaključkov, kot tistih, ki takšne zaključke problematizirajo in zavračajo];
- analiza etičnih razsežnosti fenomena terorizma kot t.i. 'zaključne' faze procesov radikalizacije oz. kot paradigmatičnega primera nasilnega ekstremizma;
- analiza posameznih modelov, politik in strategij spoprijemanja s problematiko radikalizacije (npr. protiradikalizacija, deradikalizacija, protipolarizacija);
- identifikacija temeljnih distinkcij med radikalizacijo, nasilnim ekstremizmom in terorizmom ter s tem povezanim ugovorom o neekvivalenci;
- analiza t.i. 'integracijskega razkoraka', ki predstavlja osnovno predpostavko kulturne distance in konfliktne različnosti;
- analiza najpomembnejših pojavnih oblik sovraštva, diskriminacije, rasizma in nestrpnosti, ki predstavljajo osnovo islamofobije;
- ocena potreb izobraževalnega osebja in transformativnosti vloge državljanske vzgoje v formalnem in neformalnem izobraževanju;
-identifikacija državljanskih stilov mladih, ki predstavljajo tveganja za ekstremizem in radikalizacijo;
-oblikovanje različnih pedagoških 'scenarijev' spoprijemanja s problematiko radikalizacije in nasilnega ekstremizma tako v formalnih kot tudi neformalnih oblikah vzgoje in izobraževanja.
Predlagani interdisciplinarni raziskovalni projekt je zasnovan kot triletno raziskovalno delo, ki bo z uporabo konceptualne analize, kvalitativnimi in kvantitativnimi sociološkimi metodami, analizo javnih politik ter pripravo vzgojno-izobraževalnih scenarijev odgovoril na zastavljena raziskovalna vprašanja ter tako zagotovil analitično ustrezno razjasnitev različnih etično-moralnih, epistemoloških, socioloških kot tudi edukacijskih razsežnosti problematike radikalizacije in nasilnega ekstremizma ter konfliktne različnosti nasploh.
Razumevanje in analiza potreb uporabnikov za razvoj e-storitev integrirane socialne in zdravstvene oskrbe v družbi staranja
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Andraž Petrovčič
Trajanje projekta: 01.07.2018 - 30.06.2021
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Projekt bo gradil (1) na z empiričnimi podatki utemeljenih raziskavah trenutnega stanja ITPO in (2) na produktih telezdravja in teleoskrbe, ki so že dostopni na trgu ali pa popolnoma pripravljeni za lansiranje na trg. Preučevali bomo tri tipe storitev, ki jih uvaja sofinancer: senzorski sistem teleoskrbe, storitev telezdravja in ITPO.
Projekt bo prispeval k dolgoročnemu sprejemanju in oblikovanju novih pristopov za stroškovno učinkovito uvajanje ITPO. Projekt naslavlja širše raziskovalno vprašanje, kako oblikovati ter znotraj zdravstvene in socialne oskrbe končnim uporabnikom ponuditi storitve teleoskrbe in telezdravja tako, da bodo SKB in NO ITPO sprejeli in bo zanje koristna. Da bi odgovorili na to vprašanje, bomo v projektu izvedli:
- evalvacijo – s celovitim k uporabniku usmerjenim pristopom z uporabo kombiniranih metod – kompleksnih potreb, uporabniške izkušnje, dejavnikov sprejemanja in psiholoških učinkov uporabe ITPO med različnimi SKB in NO, s ključnim ciljem vključevanja in opolnomočenja SKB in NO;
- oblikovanje person in modelov segmentacije, ki bodo različnim deležnikom in končnim uporabnikom omogočili izbiro najbolj optimalnega in personaliziranega nabora ITPO, v katerem se bodo odražale potrebe in lastnosti SKB in NO;
- oblikovanje nabora smernic za različne deležnike, za spodbujanje sprejemanja ITPO v različnih fazah posvajanja iz vidika uporabnika.
Projekt prinaša pomemben prispevek k področju z/s:
- Razvojem inovativnih modelov sprejemanja in modelov psiholoških in zdravstvenih učinkov uporabe ITPO za SKB in NO. Tak pristop se bo odrazil v natančnem razumevanju dejavnikov, ki predstavljajo pomemben vzvod sprejemanja in razumevanja
koristi ITPO, tako na strani SKB kot NO. Mednje sodijo potrebe, zmožnosti, socialna opora, motivi, vrednote in uporabnost ITPO. Rezultati se bodo odražali v novih smernicah oblikovanja in uvajanja ITPO.
- Testiranjem storitev teleoskrbe in telezdravja, ki so pripravljene za lansiranje na trg, kar bo okrepilo aplikativne temelje raziskovanja ITPO. Z vrednotenjem ITPO iz vidika končnega uporabnika z uporabo novega integriranega ocenjevalnega okvirja, bo projekt oblikovalcem politik, ponudnikom storitev in končnim uporabnikom pomagal pri odločitvi o alokaciji omejenih virov.
- Preverjanjem veljavnosti rezultatov z intenzivnim vključevanjem končnih uporabnikov (SKB, NO), ne le v laboratorijskem okolju, ampak tudi z intervencijsko študijo v realnem okolju, kar daje boljši vpogled v možne pozitivne učinke ITPO za uporabnike. Integrirana tehnološko podprta oskrba (ITPO) je v dolgoživi družbi zaradi razširjenosti kroničnih obolenj prepoznana kot pomembna inovacija za učinkovito integracijo zdravstvene in socialne oskrbe. Projekt je prvi v Sloveniji izvedel testiranje rešitve, uvedbo in evalvacijo uporabe ITPO pri vseh relevantnih končnih uporabnikih. Pri integrirani oskrbi smo se omejili na ITPO v zdravstvenem sektorju, kjer je ključno izboljšanje zdravstvene oskrbe in izkušenj pacienta prek telemedicinske obravnave (TO) in uporabe telemedicinske opreme (TMO).
Projekt je dosegel naslednje cilje:
Razvit je bil socio-tehnološki okvir ITPO z ustreznimi modeli sprejemanja in modeli psiholoških učinkov in zdravstvenih izidov uporabe ITPO med končnimi uporabniki.
Ovrednotene so bile uporabniške izkušnje pacientov in zdravstvenega osebja z vmesnikom TMO;
Analizirani so bili kompleksni dejavniki sprejemanja TMO/TO z uporabo kvantitativnih in kvalitativnih metod;
Razvit je bil model segmentacije, ki različnim deležnikom omogoča izbiro optimalnega in personaliziranega nabora ITPO;
Oblikovane so bile smernice za spodbujanje sprejemanja TMO/TO na različnih stopnjah prisvajanja z vidika uporabnika, namenjene različnim deležnikom (npr. zdravstvene ustanove, ponudniki TMO).
Izvedeno je bilo testiranje obstoječe tehnološke rešitve za spremljanje pacientov s kroničnim obolenjem na daljavo v okviru obsežne intervencijske študije (IŠ). Zbrani in analizirani so bili kvantitativni in kvalitativni podatki o implementaciji storitve v praksi s strani ključnih uporabnikov: zdravstvenega osebja, pacientov in ponudnika storitve. Gre za pomemben dosežek z vidika tehnološkega in konceptualnega razvoja različnih oblik TO ter procesov implementacije pri končnih uporabnikih (izbor uporabnikov, usposabljanje in podpora). Pripravljene so bile smernice za spremljanje implementacije TO pri uporabnikih.
Ključno vlogo so rezultati projekta odigrali v odzivu UKC Ljubljana (ki je bil projektni partner) na izbruh COVID-19. Na podlagi izvedbe projekta je bila zagotovljena polno delujoča storitev ponudnika Telekom Slovenije, ki jo je UKC Ljubljana uporabil za sledenje bolnikov s COVID-19 na daljavo, raba pa je bila razširjena tudi na druge skupine uporabnikov (npr. nosečnice z gestacijskim diabetesom).
Segmentacija nestandardnega zaposlovanja v Sloveniji
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Miroljub Ignjatović
Trajanje projekta: 01.07.2018 - 30.06.2021
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Evropski raziskovalci trga dela že dolgo zaznavajo problem »družbene nevzdržnosti« širitve najbolj depriviranih nestandardnih oblik dela (Supiot, 2001; Pedersini, 2002; Eichhorst et al., 2013; Harvey in Behling, 2010). Poudarjajo, da so ravno analize družbenoekonomskih dejavnikov, ki te oblike dela generirajo in spremljajo ključ za razumevanje najbolj problematičnih družbenih pojavov. Vrh tega opozarjajo na specifične pojave: denimo, na problem širjenja neformalnega sektorja in neformalnih zaposlitev v razvitih državah, o katerih se je še nedavno govorilo le v povezavi z nerazvitimi državami. Ali pa opozarjajo na oblike dela, pri katerih se običajne dimenzije prekarnega dela kombinirajo z nezakonitim statusom (Standing, 2008; Chang, 2009; Williams in Lansky, 2013). Dodaten problem predstavlja močan trend slabšanja položaja najbolj depriviranih standardnih delavcev. V kontekstu splošnega trenda deregulacije režimov zaposlovanja (liberalizacij režimov odpuščanja) se stopnja negotovosti teh 'standardno zaposlenih' delavcev stopnjuje, njihov položaj pa tendenčno izenačuje s položajem najbolj depriviranih kategorij nestandardno zaposlenih. Problem destandardizacije zaposlitev je aktualen tudi zaradi negativnih učinkov na zmožnost socialnih partnerjev, da ohranjajo socialni dialog, ki ima pomembno vlogo v »evropskem stebru socialnih pravic« (Evropska komisija, 2017a; 2017b).
Glavni cilj raziskave je pojasnitev (identifikacija vzrokov) med-sektorske segmentacije nestandardnega dela in njenih družbenih učinkov v Sloveniji. Raziskava se bo osredotočila na analizo sektorskih značilnosti nestandardnega zaposlovanja ter na sektorsko pogojene kombinacije standardnega z različnimi oblikami nestandardnega zaposlovanja. S pomočjo med-sektorskih primerjav bomo poskušali identificirati skupne ter sektorsko specifične dejavnike generiranja nestandardnega zaposlovanja. Poudarek je na najbolj depriviranih oblikah tega zaposlovanja, prekarnih, neformalnih in nezakonitih zaposlitvah. Položaj delavcev vpetih v te oblike nestandardnega zaposlovanja bomo primerjali s položajem najbolj depriviranih skupin formalno (še) standardno zaposlenih delavcev. Različne oblike nestandardnega dela bomo proučevali v štirih sektorjih: predelovalni industriji, trgovini, informacijski in komunikacijski ter znanstveni dejavnosti.
Znotraj nakazanega okvirja se bomo osredotočili na naslednje ožje raziskovalne cilje: prvič, določiti obseg in trende v (ne)standardnem zaposlovanju v štirih sektorjih; drugič, identificirati dejavnike širjenja raznih tipov/oblik (ne)standardnega zaposlovanja in segmentacije znotraj teh tipov (razcepi po kriteriju vzdržno/nevzdržno); tretjič, opredeliti vire moči teh skupin in jih primerjati z viri moči standardno zaposlenih; četrtič, raziskati učinke destandardizacije zaposlovanja na zmožnosti sindikalnega organiziranja nestandardnih delavcev in povratnih učinkov na vire moči standardno zaposlenih; petič, analizirati družbeno-ekonomske učinke (segmentacije) nestandardnega zaposlovanja v štirih sektorjih. Analiza podatkov iz terenske raziskave je dodatno utrdila zastavljeno hipotezo – razlike v zaposlovanju na slovenskem trgu dela, predvsem glede nestandardnega zaposlovanja so sektorsko specifične.
Na destandardizacijo zaposlovanja v vseh analiziranih podjetjih in organizacijah so pomembno vplivali: tržni pogoji delovanja (konkurenca), strategije zniževanja stroškov dela, racionalizacija in finančna situacija (v nekaterih organizacijah poostreni pogoji financiranja), ki se kažejo v omejevanju rednega zaposlovanja ob nespremenjenem ali celo povečanem obsegu dela. Po drugi strani se destandardizacija med drugim kaže tudi kot zniževanje poklicnih standardov (primeri poklicev trgovca ali novinarja v analiziranih podjetjih/organizacijah).
Na drugi strani se je, kot močan dejavnik standardizacije zaposlovanja, izkazala slovenska delovna zakonodaja. Primeri podjetij, ki so se odločila za postopno standardizacijo nestandardnih oblik zaposlitev kažejo na dejstvo, da formalna standardizacija zaposlitvenih statusov dejansko v večini primerov ni veliko spremenila varnosti zaposlenih, saj so ti še vedno v negotovem položaju v podjetjih. Omenjena zakonodaja je namreč, ob liberalizaciji drugih področij trga dela prekarizacijo dejansko razširila na nove skupine – posebej na velike skupine zaposlenih, ki so po eni strani formalno vpete v standardno zaposlitveno razmerje, po ključnih kriterijih varnosti (dohodek, pogoji dela, varnost zaposlitve) pa so v prekarni poziciji. Gre za širitev prekarnega segmenta trga dela na področje 'standardnega' zaposlovanja, s tem pa postaja vez med okoliščinami, v katerih poteka mezdno delo, ki opredeljujejo pogoje reprodukcije mezdnih delavcev in njihovih gospodinjstev, vse bolj neodvisna od pravne regulacije zaposlovanja.
Ne glede na smer delovanja procesov destandardizacije ali standardizacije oziroma ne glede na formalni status zaposlenih v slovenskih podjetjih, lahko na koncu ugotovimo, da gre za nadaljevanje procesov slabšanja delovnih pogojev in varnosti zaposlitve vedno večjega segmenta delavcev na slovenskem trgu dela – torej nadaljevanje in poglabljanje segmentacije in dualizacije slovenskega trga dela kot pomembne značilnosti celotnega trga dela v Sloveniji.
TAP Teorija kazni in demokratična kultura v Sloveniji
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Rado Bohinc
Trajanje projekta: 01.07.2018 - 01.07.2018
Nacionalni projekt
Center za primerjalno pravne raziskave
Uporaba parapodatkov za ocenjevanje kakovosti odgovorov v anketah
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.07.2018 - 30.06.2021
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
S predlaganim projektom naslavljamo problem kakovosti podatkov računalniško podprtih anket, kar je izrednega pomena v metodologiji v družboslovnega raziskovanja. Vrzeli v razumevanju želimo zapolniti z doseganjem naslednjih ciljev:
1. zagotoviti nova znanja s sistematičnim pregledom literature in globalne raziskovalne prakse o uporabi parapodatkov;
2. poglobiti razumevanje odnosa med parapodatki, kakovostjo odgovora in učinki odstranitve enot z nizko kakovostjo odgovora;
3. razviti nove pristope za identifikacijo anketirancev, ki – sodeč po parapodatkih in podanih odgovorih – imajo odgovore nizke kakovosti, njihova odstranitev pa bi zvišala splošno kakovost zbranih podatkov;
4. razviti na parapodatkih temelječ nabor standardiziranih sestavljenih kazalcev, ki so povezani z anketirančevimi načinom odgovarjanja, kakovostjo odgovorov in njegovimi družbenimi in psihološkimi lastnostni, z namenom obogatitve anketnih podatkov.
Zgoraj navedeni cilji bodo doseženi s preučevanjem spletnih anket, kjer so bili zajeti podrobni parapodatki in so bila v njih uporabljena tudi specifična metodološka vprašanja. Med njimi je anketa European Social Survey online panel (CRONOS 2017). Dodatno bodo izvedene tri namenske študije v sodelovanju z vodilnim slovenskim ponudnikom spletnega panela (npr. Valicon), z globalnim ponudnikom panela (npr. SurveyMonkey) in z lastno študijo ne-panelnih respondentov. Del raziskovanja bo vključeval tudi meta-študijo približno 100,000 spletnih anket, izvedenih s platformo 1KA. Projekt na podlagi novega znanja zagotavlja temelje za nove rešitve, ki imajo potencial, da postanejo standardi v industriji:• Čiščenje podatkov je postopek v procesu priprave podatkov in obsega večji nabor procedur. Ena od njih je povezana s procesom odstranjevanja anketirancev, pri katerih so zbrani podatki potencialno prenizke kakovosti (npr. zaradi prehitrega reševanja vprašalnika). Žal se trenutne procedure čiščenja podatkov ne opirajo na parapodatke. Ko se, pa obstaja veliko različnih pristopov, ki se kažejo v kontradiktornih rezultatih. Projekt bo torej zagotovil temelje za razvoj novega in optimiziranega pristopa za prepoznavanje anketirancev, ki (z veliko verjetnostjo) podajajo odgovore nesprejemljivo nizke kakovosti, in bi jih bilo morda bolje odstraniti.• Bogatenje podatkov se nanaša na podatke o anketnih odgovorih, ki se lahko dopolnijo s standardiziranim naborom na parapodatkih temelječih kazalcev. Ti dodatni podatki morajo biti povezani s kvaliteto odgovorov in tudi z vedenjskimi in psihološkimi značilnostmi anketirancev. Projekt bo torej natančno proučil navedene odnose. Na podlagi pridobljenih rezultatov bo potencial velike količine informacij, ki izvirajo iz parapodatkov, v celoti izkoriščen, vendar v zgoščeni obliki manjšega števila kazalnikov, ki so ključni za oceno kakovosti podatkov in tudi za vsebinsko uporabo. Ocenjujemo, da bo običajen obseg standardnih parapodatkov lahko predstavljen z ne več kot 10 sestavljenimi kazalci.Publikacije projektaMetodološki problemi pri interpretaciji sprememb družbenih pojavov skozi čas: Percepcija relativne razlike, absolutne razlike in časovne distance (COBISS.SI-ID: 36686941)Spletne ankete v primerjavi z drugimi načini anketiranja (COBISS.SI-ID: 36236125)Metaanalize v anketni metodologiji (COBISS.SI-ID: 35940445)
MP/Euricse: Up-date of the mapping of social enterprises and their eco-systems in Europe
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Tatjana Rakar
Trajanje projekta: 01.06.2018 - 01.06.2018
Mednarodni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
EU/H2020: STOP - Science and Technology in childhood Obesity Policy
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Luka Kronegger
Trajanje projekta: 01.06.2018 - 01.06.2018
Mednarodni projekt
Center za metodologijo in informatiko
Cross-sectoral Alliances for Smart Helthcare Solutions
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Vesna Dolničar
Zunanji vodja: Fachhochschule Kärnten – gemeinnützige Privatstiftung
Trajanje projekta: 01.05.2018 - 01.05.2018
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
Projekt COOP4HEALTHCARE se je uradno zaključil 31. maja 2020. V času projekta je partnerstvo sodelovalo pri izboljšanju zdravstvenih storitev na programskem območju s spodbujanjem sodelovanja med zainteresiranimi stranmi, razvojem novih metodologij in ocenjevalnih orodij ter s povečanjem inovacijskih sposobnosti regionalnih ekosistemov.
Plateform Experts and Tools: Specialised Cyber Activists Network
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.05.2018 - 01.05.2018
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
During the past two years, the sCAN partners have worked together closely to analyse and monitor hate speech online and to develop online and offline trainings. We made our insights available to the larger public and contributed to building capacities in civil society to combat hate speech together.
To facilitate monitoring and research efforts, the sCAN partners took stock of already existing resources and tools. As many of the tools work with keywords to identify hate speech, the sCAN partners compiled a Hate Ontology of keywords in all project languages, including additional information on the context in which those words are used in the respective national discourses. This research provided important insights into the nature of hate speech in the analysed countries.
To complement these findings, the project produced a study mapping available software solutions to automatically monitor cyber hate. The sCAN partners Licra and jugendschutz.net conducted testing campaigns to evaluate the crawlers identified in the mapping study and explore the possibilities of Artificial Intelligence (AI) in monitoring hate speech online. For this, the sCAN project cooperated with the company Factmata, who developed an algorithm to identify ate speech online. The main objective was to provide an evaluation of the accuracy and relevance of the selected tools in order to integrate them in the SCAN consortium monitoring task.
The results of these testing campaigns have been analysed in order to produce a comprehensive user guide on automated monitoring tools. In this guide, the sCAN consortium aims to explain how to use available tools to improve hate speech monitoring and removal.More >>
Strenghtening European Integration through the analysis of conflict discourses: revisiting the past, anticipating the future
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Rok Zupančič
Trajanje projekta: 01.05.2018 - 01.05.2018
Mednarodni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA DRUŽBENIH VREDNOT O PROSTORU IN OKOLJU: LONGITUDINALNA ŠTUDIJA MED LETI 2003 IN 2018
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Marjan Hočevar
Trajanje projekta: 01.04.2018 - 31.03.2019
Nacionalni projekt
Center za prostorsko sociologijo
Raziskovanje vrednot prebivalstva o okolju in grajenem prostoru je eden ključnih kontekstualnih instrumentov za razumevanje družbenih sprememb in usmerjanje razvoja družbe, saj so problemi v prostoru vedno odsev družbenih razmerij, izjemoma obstajajo prostorski problemi per se. Vrednotni vzorci bivanjskosti in “mnenjske predstave” prebivalstva (individualnih uporabnikov) o rabi prostora in ravnanja z okoljem morajo biti eno od vodil pri uokvirjanju prostorskih strategij in dolgoročnejšega načrtovanja posegov v prostor na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Družbena kompleksnost je na prehodu v postmoderno (in globalizirano) družbo namreč vedno večja, kar močno zaostruje različna vprašanja o legitimnosti posegov v prostor. Zaradi nujnih formalnih procedur je urejanje ter načrtovanje prostora s strani prebivalstva pogosto razumljeno kot neživljenjsko in omejujoče. Prostorska regulacija, ki ima sicer namen ustvarjanja reda in začrtanega razvoja, težko zadovolji različne interese, zlasti vedno bolj individualizirane potrebe po prostoru in v prostoru. Iskati je torej potrebno nekakšen modus vivendi med integrativnimi in diferenciacijskimi načeli pri prostorskem urejanju oz. načrtovanju. Projekt je nadaljevanje, nadgradnja ter vsebinska in metodološka doplnitev javnomnenjskega longitudinalnega spremljanja vrednost, stališč in predstav o okolju in prostoru na reprezentativnem vzorcu polnoletnega prebivalstva Slovenije med leti 2003-2018. Prvo raziskavo je prijavitelj projekta Center za prostorsko sociologijo (CPS) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani izvedel kot projektno nalogo v okviru CRP-a »Konkurenčnost Slovenije 2001-2006. Terenska raziskava je bila izvedena med marcem in majem leta 2004. Ključno vprašanje je, kako je mogoče nasprotujoče skupne družbene, tj. javne razvojne cilje in posamične individualistične, tj. zasebne vrednote, medsebojno približati. In sicer tako, da bi raba prostora in dolgoročni prostorski razvoj čimbolj usklajeno sledil potrebam ljudi, lokalnim skupnostim, nacionalni prostorski strategiji, kar bi omogočalo integracijsko naravnanost k nastajajočemu evropskemu prostorskemu red in evropskim okoljskim načelom sonaravnosti. V tej raziskavi, drugemu javnomnenjskemu preverjanju vrednot izpostavljamo podrobnejše ugotavljanje (ne)skladnosti nacionalnih prostorskih strategij z naraščajočo refleksivnostjo posameznikov v zvezi z okoljskimi prepričanji in načini rabe prostora. Razvili bomo nantančnejši merski instrument za analizo predvidenega sprememinjanja preferenc prebivalstva po razpršenosti ali strnjenosti bivanja. Eksplicitno bomo zasledovali skladnost individualnih bivanjskih vrednot z dolgoročnejšimi strateškimi razvojnimi cilji Slovenije (in EU) po bolj strnjenem poselitvenem sistemu. Premike vrednotnega vzorca prebivalcev Slovenije bomo povezano obravnavali s trendi pospešene socialne diferenciacije v prostoru in na novo porajajočih življenskih slogov bivanjskosti, dela, mobilnosti ter prostočasovnosti. Življenski slogi se neposredno navezujejo na fenomen prostorske kontekstualizacije podjetništva ter delitvene ekonomije, vzporedno z novo porajajočimi vzorci okoljskega zavedanja in prostorskega ravnanja. Predvidevamo spremembe vrednotnih usmeritev prebivalstva k racionalnejši, ekonomičnejši in bolj fleksibilni (iz)rabi tako lastnih, kot javnih prostorskih virov, glede na ugotovitve v prvi raziskavi, kjer smo nedvoumno zaznali močne tradicionalne, statične in a-mobilne principe teritorialne pripadnosti. Vzporedno bomo ugotavljali skladnost mobilnostnih vrednot slovenskega prebivalstva z evropskimi (in globalnimi) trendi, ki so jih v svojih raziskavah zaznali raziskovalci drugod. Obenem bomo empirično testirali novejša sociološka konceptualna izhodišča o dolgoročni krepitvi družbene fluidnosti in pomenu mobilnostnega kapitala v družbi tveganja.
Izzivi religijsko pluralne družbe za javno šolo
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleš Črnič
Trajanje projekta: 01.04.2018 - 31.03.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
V razmerah sodobne globalizacije, ki jih periodično še dodatno zaostrujejo različne politične,
ekonomske in ekološke krize, so zahodne družbe vse bolj izpostavljene pritoku heterogenih skupin priseljencev, katerih kultura in religija se pogosto opazno razlikujeta od večinskega domačega prebivalstva. To sproža kompleksne in nelahke družbene izzive, ki se kažejo tudi v polju javne šole – v razmerah rastoče pluralizacije se zaostrujejo nekatera stara vprašanja, odpirajo pa se tudi nove dileme. Predlagani raziskovalni projekt se bo problematike analitično lotil v treh sklopih.
Najprej bomo preučili konceptualno teoretska izhodišča glede kompleksnih vprašanj odnosov med religijo in javno šolo, s posebnim poudarkom na rastoči pluralizaciji evropskih družb. Ob konceptualni aplikaciji temeljnih pojmov (človekove pravice, toleranca, multikulturalizem) na izbrani raziskovalni problem bomo preučili razvoj in dileme konceptov laičnosti in nevtralnosti šole. Sistematično bomo zbrali in preučili določila ključnih mednarodnih dokumentov (konvencij,deklaracij ipd.), ki so relevantna za raziskovalni problem.
Po preliminarni konceptualizaciji problematike se bomo v drugem sklopu analitično lotili kompleksnih vplivov rastoče pluralizacije na vprašanja religijskih vsebin v kurikulumu javne šole. Opažamo, da se evropske države na nove izzive odzivajo različno. Izvedli bomo študije primerov dejanskih razmer v izbranih državah, nakar bomo primerjalno kritično (glede na konceptualno teoretska izhodišča in mednarodna priporočila) analizirali različne v praksi delujoče modele religijskega pouka oz. pouka o religijah v javnih šolah. Oboje bo vključevalo tudi analize zakonodaje (nacionalne in mednarodne) ter relevantne sodne prakse. Po opravljenih mednarodnih primerjalnih analizah bomo kontekstualno in kritično evalvirali obvezni izbirni predmet v zadnji triadi slovenskih osnovnih šol Verstva in etika – analitična refleksija formalnih parametrov in realnega obstoječega stanja ter anticipacija razlogov zanj bi morala biti solidna osnova za načrtovanje morebitnih rekonceptualizacij predmeta in drugih ukrepov za praktično revitalizacijo predmeta.
V tretjem sklopu bomo preučili kompleksno problematiko religijskih simbolov v prostorih sodobne javne šole, ki se z rastočo pluralizacijo očitno zaostruje. Z nastopom moderne laičnosti in v 21. stoletju rastoče pluralizacije zaznamovanost šolskih prostorov s krščanskimi simboli ni več samoumevna, po drugi strani pa učenci (in v manjši meri učitelji) v šolski prostor vse pogosteje vstopajo z vidnimi simboli svoje drugačne, manjšinske religijske pripadnosti (npr. muslimanke z rutami), kar izziva do nedavnega prevladujoče monolitno družbeno podobo, hkrati pa problematizira načelo enakosti (ne glede na kulturne razlike), ki ga zagotavljajo sodobne demokratične družbe. Izvedli bomo študije primerov izbranih držav in v naslednjem koraku primerjalno analizirali konkretne praktične razmere v posameznih državah, oboje v skladu z v prvem delu opredeljenimi temeljnimi konceptualnimi izhodišči, zakonodajo (nacionalno in mednarodno) ter relevantno sodno prakso. Na koncu bomo skušali izdelati tipologijo različnih modelov odnosov šolskih sistemov do prisotnosti religijskih simbolov v šolskih prostorih in vanjo umestiti slovenske razmere.
Temeljni cilj predlaganih konceptualnih in praktičnih primerjalnih analiz je oblikovanje strokovno utemeljene podlage, ki bi lahko služila za sistematično ureditev nakazanih dilem, ki jih pred slovenski šolski sistem postavlja vse bolj pluralna družba.
Sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih v Sloveniji
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.04.2018 - 31.03.2020
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Osnovne raziskovalne aktivnosti projekta bodo potekale v dveh smereh. Izvajalci bomo kot prvo preučili pojavnost sovražnega govora v slovenskem jeziku na odgovarjajočih delih globalnih SDO. V pomoč nam bodo obstoječi podatkovni viri (predvsem za omrežji Facebook in Twitter), ki so partnerju FDV (Univerza v Ljubljani - Fakulteta za družbene vede) na voljo na osnovi intenzivnega sodelovanja v posebnih projektih monitoringa Evropske komisije v letih 2016 in 2017. Slovenija je bila namreč prek sodelovanja FDV namreč med prvimi dvanajstimi državami, ki so na pobudo Evropske komisije jeseni 2016 začele izvajati monitoring na področju sovražnega govora, kjer se preverja odzivnost največjih globalnih SDO. Na tej osnovi bomo identificirali, na katerih SDO in na katerih lokacijah (skupinah, profilih) je ta pojav najbolj prisoten in ga nato analizirali tudi kvalitativno. Pri tem bomo razlikovali med sovražnim govorom v širšem, sociološkem smislu (in tudi ostalimi sorodnimi oblikami spornega komuniciranja na spletu), ter sovražnim govorom v kazensko-pravnem smislu.
Kvalitativni analizi sovražnega govora na družbenih omrežjih bo sledila analiza meril, ki jih uporabljajo SDO pri odstranjevanju prijavljenih primerov domnevnega sovražnega govora in analiza indikatorjev odzivnosti – posebej hitrosti odstranjevanja, vrste (ne)odzivnosti (npr. avtomatska obravnava, prisotnost specifičnega pojasnila, popolna neodzivnost) in deleži odstranitev posameznih primerov sovražnega govora na osnovi prejetih prijav. Preverjali bomo tudi, kako na odzivnost omrežij vpliva tip prijavitelja spornih vsebin. Ločiti je namreč treba obravnavo npr. običajnega uporabnika SDO, s strani ponudnika SDO pooblaščenega verodostojnega prijavitelja ("trusted flagger") in obravnavo uradnih organov (npr. policija).
Preliminarni podatki partnerja FDV, ki je za Slovenijo pridobil status verodostnega prijavitelja za vodilna SDO (Facebook, Twitter, Youtube) kažejo, da verodostojni prijavitelji bistveno hitreje dosežejo odstranitev spornih vsebin.
Drugi tok aktivnosti bo obsegal analizo dejanskih in normativnih (v obsegu kot ga bomo uspeli pridobiti) kriterijev ponudnikov SDO pri odstranjevanju domnevnih primerov sovražnega govora (njihovo samoregulacijo v vlogi ponudnikov internetnih storitev) in
odgovarjajočo primerjavo s slovensko ustavo ter kazensko-pravno ureditvijo na področju omejitev svobode govora v Sloveniji. V skladu s tem bomo naprej jasno opredelili sovražni govor v kazensko-pravnem pogledu, nato pa bomo - med drugim tudi na podlagi prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in usmeritev Sveta Evrope - obravnavali razmejitev med svobodo izražanja in prepovedjo sovražnega govora. V tem kontekstu bomo opozorili na konceptualne težave, nedorečenosti, protislovnosti in nekonsistentnosti obstoječih zakonskih rešitev in s tem povezane pravne prakse. Obravnavali bomo tudi problematiko
obravnave sovražnega govora kot kaznivega dejanja po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in sovražnega govora kot prekrška. Na osnovi mednarodnih aktivnosti projektne skupine – tudi članstva FDV v osrednjem mednarodnem združenju INACH (International
Network Against Cyber Hate), ki na globalni ravni sistematično spremlja in obravnava spletni sovražnega govor ter svetuje pri sprejemanju politik, bodo ugotovitve postavljene tudi v mednarodni okvir. Prispevki in publikacije projektaJavno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti : 297. člen (COBISS.SI-ID: 16903505)Sovražni govor: vloga prava in pravosodja (COBISS.SI-ID: 1240429)Upravno pravo, ranljive skupine in človekove pravice (COBISS.SI-ID: 302160128)Online sovražni govor in "begunska kriza" v Sloveniji (COBISS.SI-ID: 1246573)Družbeno nesprejemljivi diskurz na Facebook straneh novičarskih portalov (COBISS.SI-ID: 1246573)Priročnik za prijavljanje sovražnega govora na družbenih omrežjih (COBISS.SI-ID: 22060035)Udeležba na posvetu o svobodi govora in sovražnem govoru pri predsedniku države Borutu PahorjuAndrej Motl in dr. Neža Kogovšek Šalamun sta 13. decembra 2018 sodelovala na Posvetu o svobodi govora in sovražnem govoru pri predsedniku države Borutu Pahorju v Predsedniški palači v Ljubljani. Z namenom izmenjave strokovnih mnenj o trenutni ureditvi področja ter o ustrezni razmejitvi med svobodo govora in sovražnim govorom je predsednik na posvet povabil 16 sogovornikov iz različnih področij. Andrej Motl z UL, Fakultete za družbene vede je predstavil predvsem izzive, povezane z leta 2013 sprejetim pravnim stališčem Vrhovnega državnega tožilstva o pregonu sovražnega govora po 297. členu Kazenskega zakonika. Zaradi zelo strogih kriterijev za kazenski pregon, predvsem zahteve po konkretiziranem ogrožanju javnega reda in miru, mnogi zelo problematični primeri sovražnega govora namreč niso obravnavani. Kot težavo je izpostavil tudi to, da so se usmeritve tožilstva prek pravnega stališča iz kazenskega do neke mere razširile tudi na družbeno razumevanje koncepta sovražnega govora. Dr. Neža Kogovšek Šalamun se je v svojem prispevku osredotočila na vprašanje odsotnosti kazenskega pregona na področju najhujših oblik javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, na problem tožilstva kot »vratarja« in na odsotnost pravnega sredstva v primeru ovrženja ovadbe, saj vse skupaj rezultira v popolni odsotnosti odgovorov pravosodja na ta problem.
CRP Enakost spolov na področju izobraževanja, vodja projekta
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Marjeta Mencin
Trajanje projekta: 01.04.2018 - 01.04.2018
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
Prevalenca in dolgoročni vplivi obremenjujočih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v odraslosti
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Metka Kuhar
Trajanje projekta: 01.04.2018 - 30.09.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Vse več raziskav kaže, da so izkušnje (tako pozitivne kot obremenjujoče) v otroštvu povezane s slabšim fizičnim in duševnim zdravjem, tveganimi vedenji v otroštvu in odraslosti in drugimi neugodnimi izidi (npr. nižja stopnja izobrazbe in nižji materialni status v odraslosti). Obstajajo celo izračuni o finančnih posledicah obremenjujočih dogodkov tako v smislu prihodkov/davkov s strani posameznikov kot državnih izdatkov za zdravstvo in socialno varstvo. Zavedanje o tem, kaj so obremenjujoče zgodnje izkušnje ter kakšne so njihove posledice, predvsem pa prepoznavanje tega fenomena ter zagotavljanje podpore za zmanjševanje dejavnikov tveganja in škode, je ena ključnih družbenih in javnozdravstvenih nalog.
Velik del podatkov o pojavnosti obremenjujočih izkušenj v otroštvu in o povezavah med njimi in različnimi izidi v odraslosti izhaja iz svetovno prepoznavne »Adverse childhood experience study«. Ta raziskava je bila prvič izvedena v letih 1995–97 v ZDA in se od leta 2009 letno izvaja v vseh ameriških državah; izvedli pa so jo tudi v številnih državah izven ZDA, npr. v Angliji, Walesu, na Škotskem, v Romuniji, Makedoniji, Srbiji, Litvi, Latviji, Albaniji, Turčiji, Črni gori, Ruski federaciji, na Češkem, Poljskem, na Norveškem, v Kanadi, Braziliji, na Kitajskem, Filipinih itd.
V omenjenih raziskavah se največkrat meri deset kategorij obremenjujočih izkušenj v otroštvu (OIO). Pet kategorij predstavljajo osebne izkušnje: psihično, fizično in spolno nasilje oz. zloraba ter psihično in fizično zanemarjanje. Pet kategorij pa se navezuje na ostale družinske člane oz. člane gospodinjstva (poimenovane disfunkcije v gospodinjstvu). Mednje uvrščamo nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost, duševne težave in kriminalno dejanje odraslega člana gospodinjstva ter razveza staršev oz. prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti enega od staršev, ločitve ali zapustitve. V zadnjih letih je na področju raziskovanja obremenjujočih izkušenj v otroštvu vse več poudarka na dodatnih obremenjujočih izkušnjah, kar smo tudi vključili v slovensko raziskavo, npr. življenje v revščini, izkušnja diskriminiranosti itd.
V študijah OIO običajno več kot dve tretjini udeležencev poroča o vsaj eni obremenjujoči izkušnji v otroštvu od desetih, od desetina do šestina pa jih ima za sabo štiri ali več takih izkušenj. Te stopnje so višje pri marginaliziranih skupinah prebivalstva in populacijah z nižjim socialnoekonomskim položajem. Največja verjetnost, da se pri posamezniku razvije slabše fizično ali duševno zdravje ali/in drugi neugodni izidi, je pri tistih s štirimi ali več OIO.
Namen raziskave je bil v prvi vrsti pridobiti podatke o pojavnosti OIO med Slovenci in Slovenkami in o povezanosti OIO z različnimi zdravstvenimi in psihosocialnimi izidi v odraslosti, pa tudi o dejavnikih tveganja in varovalnih dejavnikih v otroštvu in odraslosti. Tako smo v letu 2019 na velikem in heterogenem vzorcu izvedli prvo slovensko študijo OIO. Na vzorcu 4940 odraslih prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 75 let, smo izvedli spletno anketo. O rezultatih in priporočilih poročamo v krajši strokovni publikaciji in znanstvenih prispevkih.
V drugem delu projekta smo pregledali izbrane tuje modele dobrih praks v kontekstu vrtcev in šol. To so namreč ključne ustanove, ki lahko z razvijanjem varnih in spodbudnih okolij delujejo kot temeljni varovalni dejavnik v življenju otrok in mladostnikov. V šestih fokusnih skupinah s skupaj 43 vzgojiteljicami, učiteljicami razredne stopnje in svetovalnimi delavkami smo ugotavljali naslednje: 1) kako v slovenskem prostoru vrtci in šole razumejo in prepoznavajo deset osnovnih OIO in druge travmatične izkušnje, 2) v kolikšni meri se zavedajo povezave med temi izkušnjami in različnimi težavnimi vedenji (npr. čustveno-vedenjske težave) in drugimi znaki, ki kažejo na posledice teh izkušenj, 3) kako ukrepajo v primerih, ko prepoznajo OIO oz. druge travmatične izkušnje ali njihove posledice, ali razvijajo strategije odzivanja in podpore, in če da, kakšne, 4) kaj bi želeli strokovni delavci v vrtcih in šolah spremeniti za boljši odziv na te izkušnje (npr. znotraj lastne ustanove, na ravni sistemskih sprememb). Oblikovali smo izhodišča smernic za eksplicitno in sistematično naslavljanje te tematike v vrtcih in šolah.
S pomočjo predstavljene raziskave želimo prispevati k razvijanju ustreznih modelov preventivnega delovanja in sistematičnih zgodnjih intervencij v slovenskem prostoru tako v smeri prepoznavanja in preprečevanja OIO kakor zmanjševanja njihovih negativnih posledic ter krepitve varovalnih dejavnikov.
RADIKALIZACIJA IN CELOVITI PROTIUKREPI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Iztok Prezelj
Trajanje projekta: 01.04.2018 - 31.12.2020
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
Nasilni ekstremizem, radikalizacija in terorizem postajajo vedno večji problem v sodobni Evropi. Analiza trendov na področju izvajanja terorističnega nasilja pokaže, da se povečujejo brutalnost, primarnost civilnih tarč in žrtev, povezanost z vojaško prisotnostjo na kriznih žariščih, povezanost z migracijami in medkulturnimi ter medverskimi odnosi, poleg tega pa se spekter nasilnih metod širi (npr. v smeri uporabe samomorilskega terorizma v Evropi, simultanih napadov, uporabe tovornih vozil, napadov na koncerte, restavracije, medijske hiše…). Radikalizacija je proces, v katerem posamezniki ali družbene skupine oblikujejo radikalna stališča glede političnih ali družbenih problemov, v končni fazi pa lahko vodi tudi k uporabi ekstremnega nasilja za doseganje političnih ciljev (terorizem). Evropske države in relevantne mednarodne organizacije (OZN, EU, OVSE in NATO) so radikalizacijo prepoznale kot grožnjo nacionalni in mednarodni varnosti. Zato države oblikujejo ter preoblikujejo programe za spremljanje radikalizacije in programe za de-radikalizacijo. Republika Slovenija ima sorazmerno malo izkušenj s terorističnimi napadi, soočala pa se je že z določenimi oblikami radikalizacije, vendar v bistveno manjšem obsegu kot nekatere primerljive države.
Namen prijavljenega projekta je pomagati Sloveniji, da oblikuje politiko in program multidimenzionalnega in multiinstitucionalnega sistematičnega spremljanja procesov radikalizacije, ki bi utegnila voditi v ekstremno nasilje, ter mrežne strukture državnih in nedržavnih institucij, ki lahko prispevajo k deradikalizaciji ranljivih skupin in posameznikov. Projekt se v izhodišču fokusira na naslednje oblike radikalizacije: islamistična, desno usmerjena, levo usmerjena, secesionistična in radikalizacija v zvezi s posameznim problemom (»single issue«). Projekt je zasnovan na naslednjih ciljih:
1. Oblikovanje konceptualne in terminološke osnove za proučevanje in spremljanje radikalizacije ter ukrepov proti radikalizaciji. V Sloveniji potrebujemo terminološko jasnost še preden oblikujemo koncept in politiko spremljanja radikalizacije ter boja proti radikalizaciji. To se še posebej nanaša na razumevanje terminov nasilni ekstremizem, radikalizacija, polarizacija in terorizem ter njihovih razmerij.
2. Analiza prisotnosti radikalizacije v smeri izvajanja nasilja v RS, kar vključuje naslednje podcilje:
- Pregled izbranih obstoječih tujih pristopov k spremljanju radikalizacije.
- Identifikacija in kratek opis ključnih primerov radikalizacije v Sloveniji, pri čemer se bomo oprli na medijsko poročanje in zaključke parlamentarne preiskovalne komisije za ugotovitev stanja na področju radikalizacije v RS (kjer sta kot strokovni priči sodelovala dva člana raziskovalne skupine).
- Identifikacija radikalizacijsko ranljivih družbenih skupin (npr. mladina, verske skupine, etnične skupine, priseljenci, druga generacija priseljencev, azilanti, navijaške skupine, družine ipd.).
- Izvedba delavnic s fokusnimi skupinami: nosilci varnostnih informacij o obstoječi radikalizaciji v RS (policija, SOVA, OVS ipd.), svetovalci Zavoda za zaposlovanje RS, predstavniki Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij v RS, svetovalni delavci v šolah, vodjo nekdanje parlamentarne preiskovalne komisije za ugotovitev stanja na področju radikalizacije v RS itd.
- Kvantitativna analiza: izvedba ankete na vzorcu študentov Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru o dovzetnosti na radikalizacijo.
3. Oblikovanje nabora indikatorjev za zgodnjo detekcijo radikalizacije v smeri izvajanja nasilja:
- Opredelitev procesa zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo.
- Analiza izbranih konceptualnih in praktičnih tujih primerov spremljanja radikalizacije na osnovi indikatorjev. V okviru tega cilja bo še posebna pozornost namenjena identifikaciji indikatorjev v povezavi z t.i. »samotnimi volkovi«, ki so se radikalizirali sami in na koncu izvedli teroristične napade ali pa odšli med tuje borce v Sirijo.
- Oblikovanje MODELA indikatorjev za identifikacijo nasilne radikalizacije, kar vključuje opis indikatorjev in njihovih medsebojnih povezav, izdelava grafične slike modela itd. Model bo prilagojen slovenskim razmeram in bo vključeval indikatorje na mezo in na mikro ravni.
4. Oblikovanje celovitega modela večinstitucionalnega odzivanja na radikalizacijo v Republiki Sloveniji:
- Identifikacija širokega spektra državnih in nedržavnih institucij, ki se (lahko) ukvarjajo s spremljanjem radikalizacije in/ali ukrepi proti njej. Podcilj vključuje izvedbo intervjujev z vsemi institucijami in opis njihove možne ali dejanske vloge na tem področju, vključno z izpostavitvijo pravne osnove.
- Oblikovanje medinstitucionalnega oziroma medorganizacijskega koncepta oziroma modela sodelovanja v boju zoper radikalizacijo v RS, kar vključuje tudi izdelavo grafike tega modela, opis mehanizma prepoznavanja dobrih praks v okviru posameznih institucij in iz tujine. Nasilni ekstremizem, radikalizacija in terorizem postajajo vedno večji problem v sodobni Evropi. Republika Slovenija ima sorazmerno malo izkušenj s terorističnimi napadi, soočala pa se je že z določenimi oblikami radikalizacije, vendar v bistveno manjšem obsegu kot nekatere primerljive države. Namen projekta je bil pomagati Sloveniji, da oblikuje politiko in program multidimenzionalnega in multiinstitucionalnega sistematičnega spremljanja procesov radikalizacije, ki bi utegnila voditi v ekstremno nasilje. Na projektu so bili tako doseženi naslednji cilji: (1.) oblikovanje konceptualne in terminološke osnove za proučevanje in spremljanje radikalizacije ter ukrepov proti radikalizaciji, (2.) analiza prisotnosti radikalizacije v smeri izvajanja nasilja v RS, kar vključuje identifikacijo in opis ključnih primerov islamistične, desne, leve in druge radikalizacije v Sloveniji, identifikacijo in analizo radikalizacijsko ranljivih družbenih skupin in izvedbo ankete na vzorcu študentov Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru o dovzetnosti na radikalizacijo, (3.) oblikovanje nabora indikatorjev za zgodnjo detekcijo radikalizacije v smeri izvajanja nasilja, kamor sodi opredelitev procesa zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo in oblikovanje indikatorskega modela z indikatorji na vseh zgoraj navedenih področjih in (4.) oblikovanje celovitega sistemskega modela večinstitucionalnega odzivanja na radikalizacijo v Republiki Sloveniji, kar je zajemalo (RADCEPRO RAN model Slovenija).
i-evAALution – integrating and evaluating AAL solutions
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Vesna Dolničar
Zunanji vodja: University of Innsbruck
Trajanje projekta: 01.04.2018 - 01.04.2018
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
Paket pametnih rešitev i-evAALution smo dolgoročno evalvirali v gospodinjstvih v Avstriji, Italiji, Sloveniji in na Nizozemskem. Vključene so bile vse pomembne ciljne skupine. i-evAALution paket pametnih rešitev je zasnovan tako, da naj bi pomagal živeti varno, zdravo, aktivno in smiselno življenje, zmanjšal naj bi stres, povečal kakovost življenja in hkrati izboljšal storilnost in učinkovitost oskrbe starejših ljudi.
Poleg tega se i-evAALution osredotoča na doseganje vplivov na kakovost življenja končnih uporabnikov in na pridobivanje novih spoznanj o iterativnem oblikovanju, sprejetosti s strani uporabnikov, socialno-ekonomski upravičenosti, cenovni ustreznosti in vrednotenju poslovnega modela AAL nabora pametnih rešitev.
MP/EUROFOUND: EIRO - European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions - EIRO Network of Correspondents
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.03.2018 - 01.03.2018
Mednarodni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
TP Mobilne aplikacije, Ministrstvo za kulturo RS
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Nataša Logar
Trajanje projekta: 01.02.2018 - 01.02.2018
Nacionalni projekt
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
Elektronski odpadki - Ocena tveganj
Vodja projekta na FDV: viš.znan.sod.dr. Jennie Kristina Olofsson
Trajanje projekta: 01.02.2018 - 30.01.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje znanosti
Na podlagi znanstvenih in tehnoloških študij (S&TS) je ta projekt vključeval predpise, ki urejajo ravnanje z elektronskimi odpadki (e-odpadki). Splošni cilj je bil raziskati razmerja med naraščajočo proizvodnjo e-odpadkov, predpisi za upravljanje tega povečanja in njihovo izvajanje. Poudarek je bil na upravljanju grobnih sveč, zlasti elektronskih grobišč.
Slovenija je eden največjih porabnikov nagrobnih sveč v Evropi. Vsako leto se v Sloveniji porabi okrog 15 milijonov nagrobnih sveč. Zaradi velike količine je nagrobna sveča trenutno zajeta v EPR (razširjena odgovornost proizvajalca), kar je edinstveno za Slovenijo, Medtem nobena druga država v Evropski uniji nima EPR o grobnih svečah, tudi državi, kot sta Avstrija in Poljska, ki sta prav tako veliki porabnici grobiščnih sveč. EPR zahteva, da se nagrobne sveče odložijo in zbirajo ločeno v posodah, ki se nahajajo na pokopališčih v Sloveniji. Približno 10 odstotkov nagrobnih sveč predstavljajo elektronske grobne sveče. Neglede na to, slovenski predpisi ne uvrščajo elektronskih sveč v lastno frakcijo. Namesto tega so del večje frakcije nagrobnih sveč in se kot take odlagajo v iste posode kot parafinske sveče. Elektronske nadgrobne sveče močno otežujejo postopek recikliranja nagrobnih sveč, saj zahtevajo ročno razstavljanje, kar je najbolj zamudno. Poleg tega, elektronske nagrobne sveče ustvarjajo ogromno odpadkov, saj jih ni mogoče reciklirati v enaki meri kot parafinske sveče. Ker so elektronske nagrobne sveče lažje od parafinskih sveč, vsebujejo uteži, ki preprečujejo, da bi se prevrnile ob vetru. Material, ki se uporablja za te uteži pa se razlikuje: od ometa, kamnov, peska, železnih delov, do kovinskih spiral. To zahteva ročno obdelavo in onemogoča kakoršnokoli strojno reciklažo. Prav tako pa pri reciklaži nastane ogromno odpadkov.
Rezultati vključujejo: a) priporočila za oblikovanje in / ali revidiranje predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, b) večjo ozaveščenost javnosti zlasti študentov in dijakov v srednji šolah o družbeno-okoljskih posledicah e-odpadkov na splošno. Za dosego tega cilja je so bile v projektu uporabljene feministične metodologije. Feministične metodologije so tako služile kot orodje za ustvarjanje novih problematik, konceptov, hipotez in namenov preiskovanja za preučevanje razmerja med porabo in odlaganjem nagrobnih sveč, predpisov za upravljanje z odpadnimi svečami in njihovega nadaljnjega izvajanja. Feministične metodologije so tudi olajšale strategije komuniciranja in razširjanja tega projekta, saj so istočasno kritične in usmerjene v prakso.
MP/CESSDA: Dataverse - CESSDA-DataverseEU 2018
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2018 - 01.01.2018
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP/CESSDA: RDM/DMM 2 – CESSDA Data Discovery & Research Data Management training
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2018 - 01.01.2018
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP/CESSDA: Trust – CESSDA Trust Working Group
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2018 - 01.01.2018
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP/CESSDA: VOICE - Vocabulary Services Multilingual Content Management Plahse 1
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2018 - 01.01.2018
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP/CESSDA: Widening – CESSDA Widening Activities 2018
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2018 - 01.01.2018
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
TP Evalvacija/vrednotenje ukrepov, ki se izvajajo v okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Maja Bučar
Trajanje projekta: 01.01.2018 - 01.01.2018
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
TP-BledCom 2018, 25. mednarodni simpozij za raziskovanje v odnosih z javnostmi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Dejan Verčič
Trajanje projekta: 01.01.2018 - 01.01.2018
Nacionalni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
PP Pedagoške ankete
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Katja Lozar Manfreda
Trajanje projekta: 01.01.2018 - 01.01.2018
Nacionalni projekt
MP/DFG/DE: CRC - Collaborative Research Centre “Global Dynamics of Social Policy”
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Valentina Hlebec
Trajanje projekta: 01.01.2018 - 01.01.2018
Mednarodni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
TP Brez izgovora 2017-2022; BI 17-22; Mladinska zveza, Brez izgovora Slovenija – Youth Association No Excuse
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tanja Kamin
Trajanje projekta: 01.01.2018 - 01.01.2018
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
ODK JG
Vodja projekta na FDV: mag. Mirjam Kotar
Trajanje projekta: 01.12.2017 - 01.12.2017
Nacionalni projekt
ODK JG
MP/CESSDA: ERAN – European Remote Access Network Pathfinder
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.11.2017 - 01.11.2017
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
MP/ESRC/UK: Sustainable Care: Connecting People and Systems
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Valentina Hlebec
Trajanje projekta: 01.11.2017 - 01.11.2017
Mednarodni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Mlada raziskovalka Nina Pejič
Vodja projekta na FDV: asist. Nina Pejič
Trajanje projekta: 01.11.2017 - 01.11.2017
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
EU/COST-CA 16206: EMPOWER-SE- Empowering the next generation of social enterprise scholars
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Tatjana Rakar
Trajanje projekta: 01.11.2017 - 01.11.2017
Mednarodni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
EU/E+/SP-HE: BLUES - Blended learning international entrepreneurship skills program
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.10.2017 - 31.01.2020
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
V oktobru 2017 smo v sodelovanju z Univerzo v Kantabriji, Fundacijo UCEIF, Lappeenrannan Teknillinen Yliopisto, Univerzo Nova iz Lizbone, Univerzo v Perugi, Fundacijo FSE CEOE CEPYME, Gospodarsko zbornico Terni, Združenjem Parque de ciencia e tecnologia de almada/setubal-madan parque in Slovensko gospodarsko zbornico začeli izvajati socialno podjetniški projekt BLisKILLup. Glavni namen projekta je vzpostaviti podjetniško-izobraževalni program, ki bo odgovarjal na potrebe študentov pri njihovem delovanju in uveljavljanju podjetniških idej z družbenim učinkom v sodobni družbi.
Dokazano je, da podjetniške spretnosti, znanje in sodelovanje, ki se ga lahko naučimo, posledično vodijo k široko razvitemu razumevanju podjetništva in kulture, ki koristi tako posameznikom kot družbi kot celoti [Podjetniška kompetenca FW, EC 2016]. Zato je splošni cilj projekta BLiSKILLup mednarodno usposabljanje za podjetništvo v mešanih učnih programih, kjer želimo odgovoriti na zgoraj opisano potrebo visokošolskega učitelja, da se povečajo študentovo podjetniško razmišljanje, spretnosti in znanje tujih jezikov. S pomočjo oblikovanja cenovno ugodne, zelo kakovostne, učinkovite, ponovljive in multiplikativne inovativne metode učenja na podlagi zelo kakovostnih izobraževalnih virov bomo zagotovili učinkovito in kakovostno učenje podjetništva na evropskih univerzah.
Projekt bo podprl tudi inovativne ukrepe za spodbujanje sodelovanja med univerzami in podjetji na regionalni ravni, s sodelovanjem predstavnikov podjetij pri zasnovi in izvajanju učnega programa. Hkrati bo mednarodno sodelovanje prispevalo k vzpostavitvi univerzitetno mednarodnega podjetniškega učenja na evropski ravni.
Končni cilj je pripraviti evropske študente za smiselne zaposlitve v vse bolj globaliziranem in hitro spreminjajočem se okolju, z razvijanjem ključnih znanj, ki jih zahteva trg dela, pa tudi s tistimi, ki jim omogočajo, da uspešno pretvarjajo svoje ideje v podjetja.
Projekt temelji na transnacionalnem pristopu, da bi dosegli cenovno ugodno in kakovostno učinkovito rešitev za skupni evropski izziv, ki temelji na inovativni kombinaciji ključnih dejavnikov uspeha. Na obstoječih izkušnjah partnerjev v programih inovativnega podjetniškega učenja, preizkušanju metodologije v različnih evropskih državah in oblikovanju mednarodnega učnega konteksta z mednarodnim sodelovanjem med projektnimi partnerji.
Mlada raziskovalka Špela Orehek
Vodja projekta na FDV: asist.dr. Špela Orehek
Trajanje projekta: 01.10.2017 - 01.10.2017
Nacionalni projekt
Center za metodologijo in informatiko
Mladi raziskovalec Klemen Ploštajner
Vodja projekta na FDV: asist.dr. Klemen Ploštajner
Trajanje projekta: 01.10.2017 - 01.10.2017
Nacionalni projekt
Raziskovalni center za strategijo in upravljanje
Mladi raziskovalec Matevž Malčič
Vodja projekta na FDV: dr. Matevž Malčič
Trajanje projekta: 01.10.2017 - 01.10.2017
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
Mladi raziskovalec Otto Gerdina
Vodja projekta na FDV: asist.dr. Otto Gerdina
Trajanje projekta: 01.10.2017 - 01.10.2017
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
Mladi raziskovalec Robin Fabrin Petersen
Vodja projekta na FDV: Robin Fabrin-Petersen
Trajanje projekta: 01.10.2017 - 01.10.2017
Nacionalni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Europe for Citizens: PopEU - Anti EU-rhetoric versus own national interests? Nationalistic populism and its reception in Central Europe
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Maja Bučar
Trajanje projekta: 01.09.2017 - 28.02.2019
Mednarodni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Politični diskurz v Srednji Evropi je vse bolj zaznamovan (1) z evroskepticizmom, (2) s politikami, osredotočenimi na posamezne države, namesto s skupnimi politikami in (3) s poenostavljeno nacionalističo in populistično retoriko. Projekt 'Anti EU-rhetoric versus national interests? Nationalistic populism and its reception in Central Europe’ (slo. Protievropska retorika proti nacionalnim interesom? Nacionalistični populizem in njegovo sprejemanje v Srednji Evropi) se tako osredotoča na razloge, zaradi katerih se politični in družbeni akterji zatekajo k protievropski retoriki. Cilj projekta je ugotoviti ali in v kolikšni meri prebivalci verjamejo v tovrstno retoriko in njeno upravičenost. Prav tako projektni rezultati prikazujejo ali in v kakšni meri lahko blatenje Evropske unije (EU) in izolirano oblikovanje politik celo škodujejo nacionalnim interesom na srednji in dolgi rok.
Pri raziskovanju je uporabljen pristop od spodaj navzgor (ang. bottom-up approach). Velik poudarek je namenjen mnenjem državljanov. V študijo so vključeni državljani petih držav, iz katerih prihajajo projektni partnerji (to so Avstrija, Češka, Madžarska, Slovaška in Slovenija).
Projektni partnerji:
• ÖGfE – Austrian Society for European Politics, Dunaj, Avstrija (vodilni partner)
• EUROPEUM – Institute for European Policy, Praga, Češka
• Center for European Neighborhood Studies, Central European University, Budimpešta, Madžarska
• GLOBSEC Policy Institute, Bratislava, Slovaška
• Center za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
Projekt je sofinanciran iz programa Evropa za državljane.
Enhancing VIsibility of the Academic DialogUe on EU-Turkey - VIADUCT
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Maja Bučar
Trajanje projekta: 01.09.2017 - 01.09.2017
Mednarodni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
EU/E+/Jean Monnet-Chair: DebatEU – The University of Ljubljana Centre of Excellence
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Damjan Lajh
Trajanje projekta: 01.09.2017 - 01.09.2017
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Nove tehnologije, nove neenakosti? Teoretsko in empirično preučevanje vloge dostopa do mobilnega interneta pri raznovrstni uporabi spletnih storitev
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Darja Grošelj
Trajanje projekta: 01.09.2017 - 31.08.2019
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Pojav novih mobilnih internetnih tehnologij je temeljito spremenil načine, prek katerih ljudje dostopajo do spleta. Tehnologije, kot so pametni telefoni, tablični računalniki, internetne televizije in nosljive tehnologije, poleg vzpodbujanja novih rab interneta tudi preoblikujejo prostorske, časovne in družbene razsežnosti uporabe. Zato moramo natančno proučiti spreminjajočo se naravo dostopa do interneta, njegove vplive na razlike v uporabi spleta ter potencialno vlogo teh razlik pri družbenem razlikovanju. Raziskovanje „drugostopenjskega digitalnega razkoraka“ je zanemarilo proučevanje neenakosti pri dostopu do interneta ter se je raje osredotočilo na razlike v veščinah in uporabi, kar je privedlo do dveh pomanjkljivosti v aktualnem raziskovanju. Prvič, na voljo ni nobenega teoretsko osnovanega okvira za dostop do interneta. Hkrati pa lahko le z dobrim razumevanjem sestavnih delov dostopa do interneta razvozlamo njegovo vlogo pri uporabi spletnih virov ter posledično potencialni vpliv novih internetnih tehnologij na družbeno razlikovanje. Drugič, merski instrumenti dostopa do interneta, ki se uporabljajo v anketnih raziskavah, še niso bili ustrezno posodobljeni in tako ne zajamejo družbenih kompleksnosti razvijajočih se tehnologij. Nezadostni merski instrumenti dostopa do interneta so problematični, saj lahko zakrijejo pomembna vprašanja politik in tako ovirajo uspešno preoblikovanje v digitalno družbo.
Prijavljen projekt bo naslovil te vrzeli v našem razumevanju dostopa do interneta na splošno in še posebej mobilnih internetnih tehnologij prek doseganja treh glavnih ciljev:
• razviti teoretsko utemeljen okvir dostopa do interneta, ki bo identificiral in opisal njegove specifične socio-tehnične razsežnosti;
• razviti natančen merski instrument za merjenje dostopa do interneta, ki bo zajel trenutne in prihodnje socio-tehnične napredke v načinih, prek katerih ljudje dostopajo do spletnih storitev;
• določiti, kateri vidiki uporabe spletnih storitev so najbolj preoblikovani s strani mobilnih internetnih tehnologij, ter ovrednotiti njihov potencialni vpliv na družbeno razlikovanje.
Projektne cilje bomo dosegli z uresničevanjem podrobnega delovnega načrta z osmimi delovnimi paketi. Empirično gledano, bo uporabljen raziskovalni način mešanih metod, ki vključuje:
• nabor fokusnih skupin za proučevanje uporabniških dojemanj o novih mobilnih tehnologijah;
• kognitivne intervjuje za ovrednotenje novega merskega instrumenta;
• uporabo vprašalnika pri slovenski izvedbi letne raziskave Eurostata o tehnologijah informacijske družbe v gospodinjstvih;
• sistematično multivariatno analizo podatkov.
Pričakujemo, da bodo imeli projektni rezultati vpliv na mnogih področjih, vendar najbolj občutno:
• v znanstveni skupnosti, z zagotavljanjem socio-tehničnega okvira dostopa do interneta in merskega instrumenta za merjenje neenakosti pri dostopu. Konceptualni okvir se ne bo nanašal samo na določeno tehnologijo in bo kot tak uporaben tudi za prihodnje študije o novih tehnologijah. Podobno bo razpoložljivi merski instrument omogočil raziskovalcem, ki se ukvarjajo z digitalnimi neenakostmi in njihovimi vplivi na družbeno razlikovanje, da učinkovito uporabijo visoko kakovostne načine merjenja dostopa v svojih raziskavah ne glede na njihov glavni fokus;
• na področju oblikovanja politik, z zagotavljanjem veljavnih in visoko kakovostnih podatkov o sodobnih kompleksnostih dostopa do interneta ter novih mobilnih tehnologij. Glede na to, da je naša družba v postopku digitalnega preoblikovanja (npr. Digitalna agenda EU), je takšen vpogled ključen za učinkovito naslavljanje političnih vprašanj, ki izhajajo iz digitalnih neenakosti.
Prijavljen projekt bo združil teoretsko znanje, metodološke pristope in mednarodno mrežo vodje projekta, ki je pridobila svoj doktorski naziv na oddelku internetnega inštituta Oxford na Univerzi v Oxfordu, svetovni vodilni instituciji na področju družbenih ved interneta, ter Centra za družboslovno informatiko Univerze v Ljubljani, ki ima eno izmed najdaljših tradicij v raziskovanju interneta in povezanih družbenih vprašanj.
Cyber Violence and Harrasment against Women and Girls
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.07.2017 - 01.07.2017
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
UEL; Urbano izobraževanje v živo
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Matjaž Uršič
Zunanji vodja: prof. dr. Panu Lehtovuori, School of Architecture, Tampere University of Technology (TUT)
Trajanje projekta: 01.07.2017 - 30.06.2020
Nacionalni projekt
Center za prostorsko sociologijo
Cilj Urban Education Live je vzpodbuditi sodelovanje med univerzami in mestnimi skupnostmi. Ta cilj dosegamo z učnim procesom študentov in z razvojem lokalnih znanj in veščin, ki so skupnostim v korist. Delo v mestnih skupnostih je podprto z novimi načini družbenega mapiranja, ki odkriva, kaj prebivalci cenijo ali problematizirajo v njihovem vsakodnevnem okolju. Na osnovi teh ugotovitev bo projekt vzpostavil lokalne točke srečevanja za učenje in delo, ki omogočajo meščanom, da izboljšajo njihove soseske in sodelujejo z mestnimi oblastmi ter podjetji.
Sodelujoči partnerji:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za prostorsko sociologijo (CPS)
School of Architecture, Tampere University of Technology (TUT)
School of Architecture, The University of Sheffield (SSoA)
Urban Transition Association (ATU), Bukarešta
Inštitut za politike prostora (IPOP) Ljubljana
Skupina inovativnih malih in srednjih podjetij (SME),
Tekes, Finska
Mesto Salo (City of Salo), Finska
Mesto Tampere (City of Tampere), Hiedanranta project, Finska
Spletna stran projekta: https://urbedu.live/ Analize socialnih omrežij na območjih, podvrženih intenzivnim urbanim transformacijam, postajajo vse pomembnejša tema v prostorskem načrtovanju. Povečevanju pozornosti do socialnih omrežij botruje zlasti povečevanje raznovrstnih problemov in konfliktov, ki izhajajo iz neupoštevanja »mehkih« oz. družbenih komponent pri posegih v lokalno okolje. Problematika zagotavljanja participacije in opolnomočenja deležnikov v procesih prostorskega načrtovanja je pravzaprav problematika neprepoznavanja in neupoštevanja pomena socialnih omrežij oz. razmerij in povezav, ki obstajajo med akterji v prostoru. Raziskava se v tem pogledu osredotoča na analizo in predstavitev pomenov socialnih omrežij za razvoj določenih oblik družbeno-ekonomskih dejavnosti na nekdanjih industrijskih območjih. Pri tem na podlagi podatkov, zajetih iz polstrukturiranih intervjujev, na primeru nekdanje Tobačne tovarne v Ljubljani analizira vrste, intenzivnost in razraščanje socialnih omrežij glede na časovno komponento. 1. faza projekta (april 2018 - avgust 2018): Opravljen je bil prvi sklop intervjujev s 30 deležniki, ki delajo na območju Tobačne tovarne. Namen intervjujev je pridobiti podroben pregled moči in prepletenosti obstoječe socialne mreže med deležniki Tobačne.2. faza projekta (maj 2018 - januar 2020): V drugi fazi so se izvaedle različne lokalne aktivnosti (družabni dogodki), ki so potencialno okrepile skupnostne vezi med lokalnimi deležniki, ki delajo na območju Tobačne. 3. faza projekta (januar 2020 - marec 2020): V tretji fazi projekta je bilizveden tretji sklop intervjujev z enakimi deležniki in z enakimi vprašalniki, kot v procesu prvega sklopa intervjujev. Longitudinalna analiza je bistvena za razumevanje, ali se je socialna mreža deležnikov tovarne Tobačna okrepila in / ali razširila v obdobju 18 mesecev. Ugotavljali smo ali bodo izvedene lokalne aktivnosti v drugi fazi projekta, kakorkoli vplivale na lokalno socialno mrežo Tobačne skupnosti.
Prepoznavanje in razumevanje vloge dejavnikov države blaginje za oskrbo starih ljudi živečih v skupnosti v Sloveniji in Avstriji
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Valentina Hlebec
Trajanje projekta: 01.06.2017 - 31.05.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Staranje prebivalstva postavlja v ospredje vprašanje zagotavljanja kakovostne, trajnostne in dostopne
dolgotrajne oskrbe starejših ljudi, ki samostojno živijo v skupnosti. Pri tem se pojavlja skrb, da bi lahko imel
prevelik poudarek na neformalni oskrbi starejših, ki živijo v skupnosti, negativne posledice za kakovost
življenja in zdravje oskrbovalcev ter tudi vodil v vedno več neizpolnjenih potreb po oskrbi. Učinkovit način
obravnave te problematike je dopolnjevanje neformalne oskrbe s formalnimi storitvami in s podporo
neformalnim oskrbovalcem. Razumevanje vpliva politik na modele oskrbe (tj. neformalna oskrba, formalna
oskrba ali kombinirana oskrba pri posameznih podpornih opravilih) je torej ključno za večanje učinkovitosti
oskrbe.
Pri tem pa je pomembno upoštevati, da omenjeni nezaželeni učinki neenakomerno vplivajo na posamezne
družbene skupine, in sicer predvsem na finančno šibkejše ali posameznike z ruralnih območij, kar postavlja v
ospredje vprašanje pravičnosti. V obstoječih raziskavah na tem področju primanjkuje dokazov o vplivu, ki ga
imajo javne politike v posameznih državah na uporabo različnih modelov oskrbe (neformalna, formalna ali
kombinirana oskrba) in na distribucijo podpornih opravil (npr. osebna nega, podporna opravila na domu) med
formalne in neformalne oskrbovalce, še posebej pa primanjkuje takih raziskav, ki bi upoštevale razlike med
skupinami starih ljudi, npr. glede na njihove socioekonomske značilnosti. Slednje lahko poslabša ciljno
usmerjenost javnih politik ter prepoznavanje problema enakosti in pravičnosti v okviru javnih politik
dolgotrajne oskrbe.
Dosedanje raziskave javnih politik so predvsem primerjale vpliv, ki ga imajo denarni prejemki, s katerimi se
lahko plačuje neformalne oskrbovalce (npr. Nemčija), ali pa zagotavljanje storitev (npr. skandinavske države)
na modele oskrbe (formalni, neformalni ali kombinirani) ter na delitev podpornih opravil med formalnimi in
neformalnimi oskrbovalci. Te primerjave pa spregledujejo dejstvo, da se v večini evropskih držav sistemi
dolgotrajne oskrbe v veliki meri zanašajo na neformalne oskrbovalce oziroma te podpirajo kot primarne
oskrbovalce, kar jih oddaljuje od razvitega storitvenega, formalnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga imajo
nekatere skandinavske države. Proučevanje vpliva različnih oblik familializacije v dolgotrajni oskrbi je tako
relevantno za širšo evropsko javnost.
V predlaganem raziskovalnem projektu bomo analizirali proces odločanja starejših ljudi in njihovih družinskih
članov glede modela oskrbe in glede posameznih podpornih opravil. Zanima nas predvsem, kako na te izbire
in proces odločanja vpliva stopnja defamilializacije sistema dolgotrajne oskrbe in kako se razlikuje med
različnimi skupinami starejših. V okviru pričujoče študije bomo modele oskrbe delili na formalno, neformalno
ali kombinirano oskrbo. Podporna opravila, ki jih bomo opazovali, pa so negovanje (npr. obuvanje elastičnih
nogavic, uporaba proteze), osebna nega (npr. oblačenje), gospodinjska opravila (npr. nakupovanje, kuhanje) in
tehnična pomoč, pomoč pri prevozu ter druženje. V raziskavi se bomo osredotočili na starejše ljudi, ki sobivajo
s partnerjem ali otroki oz. imajo otroke; torej na starejše, ki imajo možnost uporabe neformalne oskrbe.
MP/CESSDA: CMM2 – CESSDA Metadata Management Phase
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.05.2017 - 01.05.2017
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
Bločno modeliranje večnivojskih in časovnih omrežij
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleš Žiberna
Trajanje projekta: 01.05.2017 - 30.04.2020
Nacionalni projekt
Center za metodologijo in informatiko
IZHODIŠČA: Bločno modeliranje je metoda za iskanje skupin enot v omrežju in ugotavljanje povezav med njimi in tako med drugim omogoča spoznanje globalne strukture omrežja. Poskuša določiti tako razbitje množice vozlišč/enot omrežja, da ustrezni model (majhno omrežje, ki ga dobimo s skrčitvijo vseh skupin razbitja) opisuje zgradbo osnovnega omrežja. Zadnje čase se veliko pozornosti namenja analizi večnivojskih omrežij in analizi časovnih omrežij. Pri analizi večnivojskih omrežij hkrati proučujemo povezanost enot iz vsaj dveh nivojev oz. slojev (povezanost znotraj posameznega nivoja in med nivoji). Zelo pogosto prvi nivo predstavlja posameznike, drugi pa organizacije. Obe vrsti omrežij, torej večnivojska in časovna omrežja (kot omrežja, merjena v več časovnih točkah) bomo skupaj poimenovali povezana omrežja. Za bločno modeliranje je bila do sedaj razvita že vrsta metod, tako determinističnih kot stohastičnih. Vendar pa večina metod ne omogoča bločnega modeliranja večnivojskih in časovnih omrežij, oziroma tako imenovanih povezanih omrežij. Obstajajo sicer različice stohastičnega bločnega modeliranja za časovna omrežja, sami smo razvili metode za posplošeno bločno modeliranje večnivojskih, ki se lahko uporabijo tudi za bločno modeliranje ostalih povezanih omrežij. Vendar pa prve niso uporabne za večnivojska omrežja ter ne omogočajo vnaprej specificiranih delov bločnega modela, druge pa so v trenutni razvojni fazi primerne le za razmeroma majhna omrežja (do 100 enot v vsakem omrežju v primeru le dveh omrežij), med drugim tudi zaradi neprilagojene optimizacijske metode. Pri naši rešitvi bi bilo dobro tudi izpopolniti način uteževanja različnih delov rešitve.
OPREDELITEV PROBLEMA: Trenutno ne obstaja nobena metoda za bločno modeliranje povezanih omrežji, ki bi omogočala bločno modeliranje večjih povezanih omrežij (velikih vsaj več sto vozlišč/enot) v doglednem času. To je problem, ki bi ga s projektom radi rešili in sicer z metodo, ki bi vključevala vsaj nekatere elemente posplošenega bločnega modeliranja. Poleg tega bomo raziskali, kateri modeli, predvsem za tako imenovana povezovalna omrežja, torej dele povezanih omrežij, ki predstavljajo povezave med posameznimi enovrstnimi omrežij, so primerni za različne vrste povezanih omrežij (več-nivojskih, časovnih, več-nivojskih časovnih).
CILJI PROJEKTA: Projekt ima dva glavna cilja: (i.) izboljšanje optimizacijske metode za posplošeno bločno modeliranje za uporabo pri bločnem modeliranju povezanih omrežij, in (ii.) prilagoditev hitrejših pristopov za bločno modeliranje (npr. stohastičnega bločnega modeliranja) za bločno modeliranje povezanih omrežjih z določenimi elementi posplošenega bločnega modeliranja. Dodatni cilj projekta pa je tudi razvite metode uporabiti na empiričnih omrežjih s področja sodelovanj v znanosti (na primer. sodelovanja med raziskovalci skozi čas ter sodelovanje med raziskovalci in med njihovimi ustanovami) ter podati ustrezne zaključke. V sklopu projekta bomo dodatno pozornost namenili spoznavanju lokalnih mehanizmov, ki vodijo v določeno globalno (bločno) strukturo omrežja oz. spremembo globalne strukture in ki omogočajo generiranje omrežji z določeno bločno strukturo.
IZVEDBA: Glavni del izvedbe projekta bo razdeljen v dve glavni veji, kjer se bo vsaka ukvarjala s svojim glavnim ciljem (torej izboljšanjem optimizacijske metode ali prilagoditev hitrejših pristopov bločnega modeliranja za povezana omrežja). Vsako vejo bo vodila svoja ustanova (IMFM in FDV). Delo bo sicer pri obeh potekalo podobno. Uvodnemu pregledu literature bo sledilo snovanje novih algoritmov oziroma metod, ki so bodo nato preko faz testiranja (kar vključuje tudi uporabo) in izboljševanja ter po potrebi vračanja na novo snovanje razvile do končnih metod v skladu s cilji posamezne veje. Vse razvite metode bomo proti koncu projekta tudi uporabili na omrežjih sodelovanj v znanosti. Projekt je naslovil izziv razvoja metod za bločno modeliranje (BM) kompleksnih, povezanih omrežij, zlasti večnivojskih omrežij, ki omogočajo analizo omrežij z več sto enotami. Osredotočil se je na izboljšanje optimizacijskih metod za posplošeno BM in prilagoditev hitrejših pristopov za BM, kar je ključno za obravnavo večjih omrežij. Razvili smo hitrejše pristope za bločno modeliranje povezanih omrežji, ki temeljijo na ali na pristopu k-means in stohastičnem BM. V okviru projekta smo razvili tudi metodologije, ki upoštevajo redkost omrežij in omogočajo učinkovitejše analize z uporabo seznamskih predstavitev prisotnih povezav, kar bistveno zmanjša računsko zahtevnost.
Razvite metode so bile implementirate tudi v javno dostopnih programskih paketih. Te metode so bile uspešno uporabljene za analizo empiričnih omrežij, kar je zagotovilo dragocen vpogled v strukturo znanstvenega sodelovanja in interakcij med raziskovalci ter organizacijami v Sloveniji. Analize so razkrile visoko stopnjo sodelovanja med organizacijami ter razkrile dinamiko znanstvenih sodelovanj skozi čas, kar omogoča boljše razumevanje kompleksnosti znanstvenih omrežij.
Poleg tega je projekt prispeval k teoretičnemu razumevanju lokalnih mehanizmov, ki vodijo do specifičnih globalnih struktur v omrežjih, s čimer je omogočil razvoj novih modelov za generiranje omrežij z določeno bločno strukturo. Ta delo je povečalo razumevanje osnovnih procesov, ki oblikujejo omrežne strukture, in odprlo nove možnosti za njihovo analizo.
Skupno gledano, projekt ni le razširil obstoječih metodoloških orodij za BM povezanih omrežij, temveč je tudi zagotovil nove vpoglede v dinamiko in strukturo kompleksnih omrežij. To bo imelo dolgoročen vpliv na raziskovalno skupnost, ki se ukvarja z analizo omrežij, in bo prispevalo k boljšemu razumevanju in modeliranju socialnih, znanstvenih ter organizacijskih omrežij.
Integracija mobilnih naprav v anketno raziskovanje v družboslovju: Razvoj celostnega metodološkega pristopa
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.05.2017 - 30.04.2020
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Projekt naslavlja integracijo mobilnih naprav v anketno raziskovanje, ki je en izmed najbolj obetavnih razvojnih trendov v anketni metodologiji. Mobilne spletne ankete, ki so izdelane za izpolnjevanje na pametnih telefonih in tabličnih računalnikih, ponujajo možnosti za izboljšanje anketnega zbiranja podatkov v smislu dostopa do udeležencev raziskav in razširitve anketnih odgovorov z uporabo specifičnih funkcionalnosti mobilnih naprav (npr. fotografiranje, snemanje zvoka in skeniranje črtnih kod). Omogočajo tudi integracijo podatkov iz senzorjev, vgrajenih v mobilne naprave, in s tem poglobljen uvid v posameznikovo lokacijo, gibanje, aktivnost, okolje in podobno. Vendar pa ostaja v družboslovnih znanostih izkoriščanje teh potencialov razpršeno in omejeno.
Projekt bo združeval vrsto metod za izvedbo raziskovanja v naslednjih smereh:
1. Evalvacija problema reprezentativnosti v mobilnih spletnih anketah. Analizirali bomo značilnosti uporabnikov mobilnih naprav za razumevanje populacijskih skupin, ki so primerne za proučevanje z mobilnimi spletnimi anketami. Nato bomo evalvirali
pripravljenost za sodelovanje v mobilnih spletnih anketah ter različne ukrepe za njeno izboljšanje, predvsem ob zbiranju senzorskih podatkov iz mobilnih naprav.
2. Elaboracija načel oblikovanja mobilnih spletnih vprašalnikov. Sistematično bomo proučili probleme predstavitve vprašalnikov na mobilnih naprav, ki zahtevajo ustrezne prilagoditve za zagotavljanje kakovosti odgovorov in primerljivosti s spletnimi vprašalniki za osebne računalnike. Osredotočili se bomo tudi na metodološko ustreznost razširitev abketnih odgovorov s fotografiranjem in drugimi funkcionalnostmi mobilnih naprav.
3. Vrednotenje integracije senzorskih podatkov za razširitev anketnih podatkov in izboljšanje njihove kakovosti. Raziskali bomo metodološko uporabo senzorskih podatkov iz mobilnih naprav o posameznikovi lokaciji, okolju (hrup in svetlost) in aktivnosti (gibanju). Pozornost bomo namenili njihovemu potencialu za prilagajanje anketnih postopkov in razumevanje vpliva anketnega konteksta na kakovost podatkov. Rezultati bodo služili tudi kot študija primera za druge namene integracije
anketnih in senzorskih podatkov v družboslovju.
Sistematična metodološka elaboracija mobilnih spletnih anket, ki bo dosežena skozi projektne cilje, bo predstavljala enega prvih tovrstnih prispevkov. Omogočila bo vzpostavitev celostnih metodoloških smernic in priporočil za implementacijo spletnih anket v
družboslovju. Razvite tehnične rešitve bodo prosto dostopne v odprtokodnem anketnem orodju 1KA.
Pričakujemo, da bodo projektni rezultati imeli pomemben znanstveni vpliv na anketno metodologijo in v družboslovne discipline, ki lahko izkoristijo potenciale anketiranja udeležencev raziskav v različnih okoljih ter obogatitve anketnih podatkov z lokacijskimi in drugimi senzorskimi podatki (npr. sociologija zdravja, prostorska sociologija, komunikologija in študije prostega časa). Rezultati bodo relevantni tudi za razvoj zbiranja podatkov z mobilnimi napravami v komercialnem raziskovanju in uradni statistiki.
Skupina s Fakultete za družbene vede sodi med utemeljitelje metodologije spletnega anketiranja z mednarodno prepoznavnostjo in je mednarodno prepoznavna po znanstvenih objavah, mednarodnih projektih, osrednjem viru informacij o spletnih anketah (WebSM.org)
in razvoju odprtokodnega anketnega orodja 1KA. Projektna skupina vključuje tudi partnerje iz Laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, ki so med vodilnimi na področju strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja, ter partnerje z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti, ki delujejo na področju zbiranja in analize lokacijskih podatkov. Pri elaboraciji projektnih aktivnosti in izmenjavi raziskovalnih ugotovitev bomo sodelovali tudi s priznanimi strokovnjaki z Univerze v Michiganu, Univerze Stanford, Univerze Utrecht ter slovenske trženjsko raziskovalne družbe Valicon. Publikacije projektaMetodološka vprašanja pri interpretaciji sprememb družbenih pojavov skozi čas (COBISS.SI-ID: 36686941)Učinek načina anketiranja na družbeno zaželenost odgovorov v spletnih anketah v primerjavi z osebnim in telefonskim anketiranjem (COBISS.SI-ID: 36049757)Parapodatki o odzivnih časih v spletnih anketah (COBISS.SI-ID: 35600477)Metaanalize v anketni metodologiji (COBISS.SI-ID: 35940445)Spletne ankete v primerjavi z drugimi načini anketiranja (COBISS.SI-ID: 36236125)Dan spletnega anketiranja 2019 in 2020Na UL, FDV se v organizaciji članov programske skupine že od leta 2012 izvaja dogodek Dan spletnega anketiranja, namenjen širši strokovni javnosti uporabnikov spletnih anket ter uporabnikom orodja 1KA. Dogodka se vsakoletno udeleži preko 200 obiskovalcev, ki se seznanijo s trendi na področju metodologije spletnih anket in novimi funkcionalnostmi 1KA. V 2019 smo v sklopu dogodka gostili predavanje prof. Micka Couperja (Univerza v Michiganu, ZDA), ki je predstavil izzive mobilnih anket. V letu 2020 je dogodek potekal preko platforme Zoom. Tekom osrednjega predavanja je dr. Vasja Vehovar predstavil glavne trende na področju spletnega anketiranja in novosti 1KA.Razvojna različica aplikacije 1KAPanelRazvita je bila prva razvojna različica Androidne aplikacije za zbiranje anketnih in senzorskih podatkov na mobilnih napravah, ki omogoča integrirano pridobivanje obeh vrst podatkov. Aplikacija že podpira prikazovanje anketnih vprašalnikov in obvestil o sodelovanju ter vključuje napredne storitve za spremljanje lokacije in prepoznavanje aktivnosti uporabnika. Razvite so tudi funkcionalnosti za kontinuirano zbiranje anketnih podatkov v vnaprej določenih intervalih, kar omogoča neposredno uporabo aplikacije za dnevniške in podobne študije. Posebna pozornost je bila namenjena zbiranju diagnostičnih parapodatkov o procesu zbiranja podatkov, katerih uporaba bo zlasti pomembna za eksperimentalne študije, ki bodo izvedene v okviru projekta. Aplikacija predstavlja pomembno inovacijo, saj združuje napredne rešitve integracije anketnih in senzorskih podatkov, njena splošnost pa bo omogočala uporabo za številne vsebinske raziskovalne namene.Razvoj 1KA - EnKlikAnketa1KA je odprtokodno programsko orodje za spletno anketiranje, ki ga razvija Center za družboslovno informatiko. Orodje je namenjeno tako za interne raziskovalne potrebe centra kot tudi zunanjim uporabnikom in je za uporabo brezplačno. Ima skoraj 100.000 registriranih uporabnikov, med katerimi so tudi podjetja in državne ustanove. V okviru projekta so bile uvedene prve pomembne razširitve, povezane z integracijo mobilnih naprav v spletne ankete. Razvojne različice teh razširitev tako že omogočajo upravljanje zbiranja podatkov prek mobilne aplikacije (dosežek 1) ter hranjenje podatkov in parapodatkov, ki jih posreduje mobilna aplikacija.Razvoj platforme NextPinPlatforma NextPin je uporabljena v gospodarstvu kot del produkta MACH (Mobile AI Communication hardware), ki je na trgu v avtodomih Adria Mobil: https://www.adria-mobil.com/mach-app. Uporablja se za samodejno učenje pomembnih lokacij ki jih avtodomi obiščejo. Ta del je tudi v postopku patentiranja in zato še ni javno objavljeno.
Moškosti, enakost, skrbstvene prakse - MESP
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.05.2017 - 30.04.2020
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Substantivna zastopanost mladih v predstavniških organih
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.05.2017 - 30.04.2020
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
Moderne demokracije so izrazito poistovetene z idejo predstavništva. Predstavniki ljudstva, bodisi posamezniki ali institucije, naj bi skladno s tem konceptom odsevali voljo ljudi in skladno z njo delovali v političnih predstavniških telesih. Prav tako je ena od temeljnih predpostavk družbene pogodbe, da politični predstavniki predstavljajo vse skupine prebivalstva.
Moderna predstavniška demokracija se je v zadnjih letih znašla pred številnimi izzivi in kritikami, povezanimi predvsem s premisleki o kakovosti predstavništva, saj različne nacionalne in mednarodne javnomnenjske raziskave kažejo upadanje zaupanja v najpomembnejša politična predstavniška telesa in zaupanja v delovanje demokracije, ponekod pa so te vrednosti že dosegle tudi kritično mejo. Tak primer je tudi Slovenija. V opisanih okoliščinah moderne predstavniške demokracije postajajo zelo ranljive, saj jim upada legitimnost za delovanje. Videti je, da prihaja do take ranljivosti moderne predstavniške demokracije zaradi »napačnega« in pomanjkljivega predstavljanja državljanov v predstavniških telesih (parlamentih) ter spremenjenega političnega imaginarija državljanov, predvsem mladih.
Populacija, ki je najbolj podvržena tovrstnemu problemu in se tudi najbolj zoperstavlja tovrstni podobi demokracije, so mladi, ki so poleg pomanjkljivega zastopanja njihovih interesov tudi najmanj zastopani v predstavniških organih (2,8% po raziskavi IPU, 2015). Raziskave tudi kažejo, da je nižja stopnja deskriptivnega predstavništva tudi posledica nizke stopnje politične udeležbe mladih, kar se prevede tudi v politike, ki so manj naklonjene mladim (EYF, 2015; Deželan, 2016). Zato se kot glavni izziv postavlja vprašanje, kako poslanci razumejo svoje predstavniške vloge in parlamentarno delovanje, na drugi strani pa vprašanje, kako mladi te vloge oziroma delovanje izvoljenih predstavnikov vidijo.
V raziskovalnem projektu bomo tako izpostavili dve dimenziji predstavništva, in sicer stil ter fokus predstavništva, ki vplivata na značilnosti in kakovost predstavništva, kot ga zaznavajo mladi. Pri tem je potrebno izpostaviti tudi, da poslanci v resnici ne ostajajo nujno zvesti enemu samemu stilu in fokusu predstavništva, temveč pogosto spreminjajo svoje vloge oziroma jih (samo)zaznavajo kot spremenljivke in ne konstante. Zato se potem postavi še vprašanje določnic vlog poslancev (institucionalnih, osebnostnih in poklicnih). Raziskovalni projekt tako želi nasloviti vprašanje značilnosti predstavništva, še zlasti vprašanje stopnje prenašanja preferenc državljanov v politično predstavniško telo ter vprašanje omejevanja samostojnega delovanja poslancev s preferencami volivcev. Po drugi strani želimo ugotoviti s kakšnim tipom predstavništva se mladi poistovečajo ter katere so ključne ovire pri vzpostavitvi tega tipa predstavništva.
V boju s krizo predstavništva je (1) potrebno razkriti značaj predstavniških vlog poslancev. To bomo naredili z izvedbo prve obsežnejše neposredno (face-to-face) izvedene ankete med poslanci Državnega zbora ter nadgradili z družboslovnimi intervjuji z izbranimi poslanci. Prav tako pa je potrebno ugotoviti (2) kakšno obliko predstavništva omogoča politični imaginarij mladih. To bomo izvedli s pomočjo analize obstoječih javnomnenjskih raziskav, prav tako pa bomo izvedli posebno javnomnenjsko raziskavo o tej problematiki na populaciji mladih v starosti od 15 do 30 let. Za podrobnejši pregled njihovega političnega imaginarija bomo uporabili tudi pristop oralnih zgodovin (ang. oral histories). Oba sklopa rezultatov bomo preverili in validirali z deliberativnimi forumi z deležniki.
Na tej podlagi želimo prispevati k aktualnim razpravam o koncu oziroma krizi predstavništva (npr. Thorley, 2015; Keane, 2009; Rosanvallon, 2008; Micheletti, 2012) ter razpravam o krizi političnega predstavništva in politične participacije mladih (Putnam, 2000; Macedo et al., 2005; Dalton, 2008; Wattenberg, 2012; Garcia-Albacete, 2014; Roger in Marti, 2015; Loader et al. 2015).
Viri, metode in orodja za razumevanje, prepoznavanje in razvrščanje različnih oblik družbeno nesprejemljivega diskurza v informacijski družbi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.05.2017 - 30.04.2020
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Pojav različnih oblik družbeno nesprejemljivega diskurza, kot so sovražno, diskriminatorno in žaljivo izražanje, sicer še zdaleč ni nov, a se z njimi v zadnjem času zaradi številnih družbenih, kulturnih in ekonomskih sprememb izrazito intenzivno soočamo. Z razmahom informacijsko-komunikacijskih tehnologij in računalniško posredovane komunikacije ter s hitrostjo širjenja informacij po internetu so tovrstne diskurzivne prakse postale bolj razširjene in vplivnejše kot kdajkoli prej, zato je učinkovito proučevanje in soočanje z njimi mogoče le z avtomatskimi pristopi. Projekt združuje najsodobnejše kvantitativne in kvalitativne multidisciplinarne pristope, ki bodo omogočili raziskovanje rabe družbeno nesprejemljivega diskurza v sociokulturnem kontekstu. Poleg tega bodo predlagani novi podatkovno podprti pristopi na nestrukturiranih in polstrukturiranih podatkih premaknili meje tradicionalne humanistike in družboslovja. Kot stranski učinek bo projekt podpiral tudi razvoj novega področja digitalne humanistike in družboslovja, ki združuje orodja in metode s področja računalništva s tistimi iz humanistike in družboslovja. V okviru projekta bomo zgradili velika korpusa splošne slovenske računalniško posredovane komunikacije in družbeno nesprejemljivega diskurza, ki bosta služila kot podlaga za empirične raziskave. Zbrani korpusi bodo natančno strukturirani, besedila pa bodo jezikovno obdelana in obogatena z različnimi metapodatki. Razvili bomo tipologijo družbeno nesprejemljivega diskurza in njegovih tarč ter s pomočjo tipologije ročno označili reprezentativen vzorec besedil, s čimer bomo pridobili podatkovno zbirko, ki bo služila kot zlati standard za proučevanje tovrstne komunikacije. Z uporabo tehnik strojnega učenja na tej zbirki bomo razvili avtomatsko metodo za prepoznavanje in kategoriziranje družbeno nesprejemljivega diskurza ter njegovih tarč, nato pa bomo razvite metode aplicirali na zgrajena korpusa. Osrednji del raziskave so interdisciplinarne sociolingvistične analize na zgrajenih virih, v katerih se bomo osredotočili na migrante in islamofobijo, homofobijo in pravice istospolnih ter na seksizem in mizoginijo. Za to bomo uporabili kombinacijo metodologij in instrumentov korpusnega jezikoslovja, kritične analize diskurza in inferenčne statistike. Te pristope bomo dopolnili še s korpusno analizo pravnih vidikov DND in z anketami o dojemanju družbeno nesprejemljivega diskurza v slovenski družbi. V okviru projekta bomo organizirali tudi mednarodno interdisciplinarno delavnico in objavili znanstveno monografijo. Pomembno je tudi, da bo projekt omogočil prost in odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, in sicer s pomočjo raziskovalnih infrastruktur CLARIN.SI in Arhiva družboslovnih podatkov. Raziskovalni podatki bodo vsebovali razvite jezikovne vire in programsko opremo, pri čemer bodo upoštevane vse pravne in etične omejitve varovanja osebnih podatkov. Na ta način bo projekt podprl tudi pobudo za odprto znanost in omogočil preverjanje raziskovalnih rezultatov. Publikacije projektaTemna stran digitalnih platform (COBISS.SI-ID: 304546304)Družbeno nesprejemljivi diskurz na Facebookovih straneh novičarskih portalov (COBISS.SI-ID: 22060035)Kako označevati nestandardni jezik (COBISS.SI-ID: 32634151)Prispevek k razumevanju izziva pregona kaznivega dejanja "javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti" (COBISS.SI-ID: 1206125)Okrogla miza Sovražni govor na spletuNamen okrogle mize je bil nasloviti vrste odzivov na sovražni govor. Načini odzivanja nanj so različni – od pozivanja h kazenskem pregonu in zaostrovanju sankcij, do stališč, da je posamezne incidente bolje ignorirati, saj javno obsojanje posameznim primerom zagotovi več publicitete, kar ima zaradi hkratne odsotnosti kazenskega pregona kontraproduktivne učinke. Kljub temu je pomanjkanje vsakršnega odziva zaznano kot problematično, zato so se oblikovale različne iniciative, ki zapolnjujejo nastali prazni prostor. Vabljeni govorniki in govornice so poskušali odgovoriti na vprašanja, kot so, zakaj ne prihaja do kazenskega pregona sovražnega govora ter kaj lahko v njegovi odsotnosti storijo policija, tožilstvo, civilnodružbene organizacije, raziskovalna sfera.Slovenski forum o upravljanju internetaSlovenski forum o upravljanju interneta (SloIGF), ki je namenjen omogočanju in spodbujanju vključujoče, enakopravne in odprte razprave o javnih politikah, povezanih z internetom, je v letu 2017 gostil drugo sekcijo z naslovom “Boj zoper ekstremizem in sovražni govor na internetu”. Na sekciji so diskutanti razpravljali o mejah svobode izražanja in o definicija in prepoznavanju sovražnega govora. Naslovili so vprašanja, kot na primer, kakšni so na tem področju mednarodni pravni standardi, zakaj je naslavljanje problema sovražnega govora in ekstremizma pomembno ter kako ohraniti odprtost interneta in svobodo izražanja na internetu in hkrati zajeziti širjenje ekstremizmov in sovražnega govora na internetu.
TP Razvoj in podpora za anketni sistem
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.05.2017 - 01.05.2017
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Inovacijska kultura v mednarodni gospodarski družbi
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Andrej Kohont
Trajanje projekta: 01.04.2017 - 01.04.2017
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Excellence in research, social and technological innovation project management«
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Jaroslav Berce
Trajanje projekta: 01.02.2017 - 01.02.2017
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
BledCom 2017, 24. mednarodni simpozij za raziskovanje v odnosih z javnostm
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Dejan Verčič
Trajanje projekta: 01.01.2017 - 01.01.2017
Nacionalni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
MP/CESSDA: RDM-DMM - Collaborative data management module for comparative social science researchers.
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.01.2017 - 01.01.2017
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
ZNANSTVENA KNJIŽNICA
Vodja projekta na FDV: zasl.prof.dr. Niko Toš
Trajanje projekta: 01.01.2017 - 01.01.2017
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
EU/E+/Knowledge Alliance: WEXHE - Integrating Entrepreneurship and Work Experience into Higher Education
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.01.2017 - 31.12.2019
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Triletni evropski projekt WEXHE (Erasmus+, Koalicije znanja 2016) podpira razvoj učenja na delovnem mestu (angl. work-based learning) v zvezi s strokovnimi praksami, pripravništvom in podjetništvom. Projekt temelji na preteklih raziskavah in obstoječi praksi, vključevanju zainteresiranih strani in strokovnjakov, razvijanju orodij in informiranju načrtovalcev politik.
Projekt v katerem sodeluje deset organizacij, ki zastopajo visokošolske zavode, mala in srednje velika podjetja, gospodarske zbornice in združenja, vodi Univerza v Groningenu. Zavezništvo je bilo zasnovano tako, da zagotovi vključenost glavnih deležnikov pri delovnih izkušnjah in podjetništvu v visokem šolstvu, da se lahko učijo drug od drugega, so zmožni aktivno oblikovati in razširjati izide ter krepijo njihove zmogljivosti.
Glavnina terenskega dela bo izvedena v 7 državah – na Cipru, v Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem, v Španiji, Sloveniji in v Združenem kraljestvu. Osredotočili se bomo na identificiranje in analiziranje trenutnega učenja na delovnem mestu v visokošolskih zavodih in na kreiranje 12 ponovljivih modulov (angl. replicable modules) učenja na delovnem mestu, skupaj s smernicami za menedžment, zagotavljanje kakovosti, učnih izidov, financiranja in akreditacije.
V zadnjem letu bodo rezultati projekta promovirani v vseh državah EU in v drugih regijah sveta.
EU/H2020: GTM3 - Global Entrepreneurial Talent Management 3
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Andrej Kohont
Trajanje projekta: 01.01.2017 - 01.01.2017
Mednarodni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
P5-0200 Kakovost življenja družbenih skupin
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Valentina Hlebec
Trajanje projekta: 01.01.2017 - 01.01.2017
Nacionalni program
Center za proučevanje družbene blaginje
Socialna psihologija in sociologija vsakdanjega življenja
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tanja Kamin
Trajanje projekta: 01.01.2017 - 01.01.2017
Nacionalni program
Center za socialno psihologijo
InnovaTion in Health And Care for All
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Vesna Dolničar
Zunanji vodja: Noord Brabant
Trajanje projekta: 01.01.2017 - 01.01.2017
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
FDV UL je v okviru programa Interreg Europe sodelovala v projektu ITHACA (InnovaTion in Health And Care for All) (https://www.interregeurope.eu/ithaca/). Vanj je bilo vključenih devet EU regij, ki si med seboj delijo izkušnje in dobre prakse na področju inoviranja za boljšo zdravstveno in socialno oskrbo državljanov, s čimer želijo prispevati k bolj aktivnemu in zdravemu staranju populacije. Ključni cilj projekta ITHACA je bil izboljšanje nacionalnih in regionalnih politik na področju uvajanja inovativnih IKT-podprtih storitev v pametnem zdravstvu in oskrbi ter izboljšanje podpore inovativnim podjetjem, ki delujejo na tem področju. Za oceno prednosti in slabosti na področju pametnega zdravstva v partnerskih regijah, je bilo v okviru projekta ITHACA razvito orodje za samoevalvacijo regij: (1) spletne ankete na katero je odgovorilo 544 deležnikov; (2) regionalnih srečanj za razpravo o rezultatih ankete; in (3) ponovne izvedbe ankete. Rezultat projekta so bile izboljšane politike ter močnejši regionalni in medregionalni ekosistemi, ki so v korist vseh državljanov EU.
Mladi raziskovalec Boris Mance
Vodja projekta na FDV: asist.dr. Boris Mance
Trajanje projekta: 01.12.2016 - 01.12.2016
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
EU/EUROSTAT: Better data to assess the impact of ICT, R&D and Innovation on the economy
Vodja projekta na FDV: znan.sod.dr. Barbara Brečko
Trajanje projekta: 01.11.2016 - 01.11.2016
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
TP Vrednotenje ukrepa samozaposlovanja aktivne politike zaposlovanja v obdobju 2007-2013
Vodja projekta na FDV: znan.sod.dr. Barbara Brečko
Trajanje projekta: 01.11.2016 - 01.11.2016
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Mladi raziskovalec Miha Šlebir
Vodja projekta na FDV: dr. Miha Šlebir
Trajanje projekta: 01.11.2016 - 01.11.2016
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
Analitične podlage za revizijo S4 v letu 2018
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Anže Burger
Trajanje projekta: 01.10.2016 - 30.09.2017
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Slovenija je septembra 2015 dobila svojo prvo strategijo pametne specializacije (S4). Čeprav so bila prednostna področja opredeljena na podlagi empiričnih analitičnih podlag in v odprtem dialogu z deležniki skozi proces podjetniškega odkrivanja, bodo šele prva leta izvajanja strategije pokazala prednosti in pomanjkljivosti novega sistema upravljanja in izbrane opredelitve prednostnih področij. Revizija S4 v letu 2008 bo zato priložnost, da se izvajanje in struktura S4 prilagodita dobljenim izkušnjam ter da se pri tem upoštevajo posodobljene ter tematsko in metodološko nadgrajene empirične podlage.
Namen projekta je izboljšati in posodobiti analitične podlage S4, da bi z njimi podprli revizijo strategije zlasti v smislu izboljšanja opredelitve prednostnih področij. Pri tem je primarno vprašanje, ali so v posamezna že opredeljena prednostna področja vključena vsa za njih relevantna področja in nosilci gospodarske ter raziskovalne dejavnosti. Vprašanje vključevanja povsem novih prednostnih področij, opuščanja nekaterih med njimi ali različnih drugih permutacij pa je sekundarnega pomena, saj je osnovna struktura S4 že sedaj jasno postavljena na dovolj kakovostnih empiričnih podlagah, tako da radikalnejši posegi v sam koncept dokumenta verjetno ne bi bili upravičeni. Proti takšnim posegom govori tudi načelo stabilnosti in predvidljivosti okvira in načina državne intervencije oziroma razvojne politike.
Cilji projekta so:
C1. Primerjalna analiza analitičnih podlag za strategije pametne specializacije v drugih državah.
C2. Kritično ovrednotenje analitičnih podlag S4 v luči mednarodne primerjave, uporabljene metodologije in pokritosti relevantnih vsebinskih področij.
C3. Posodobitev in razširitev obstoječih analitičnih podlag, ki temeljijo na podatkih o poslovanju in gospodarskih subjektov in panog.
C4. Dodatne (nove) analitične podlage, ki bodo temeljile na doslej neuporabljenih podatkih oziroma načinih uporabe podatkov o dejavnosti gospodarskih subjektov in panog.
C5. Dodatne (nove) analitične podlage, ki bodo temeljile na podatkih o raziskovalni, tehnološki in inovacijski dejavnosti nosilcev znanja ter njihovem sodelovanju z gospodarstvom.
C6. Primerjava rezultatov opravljenih analiz med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo.
C7. Kritično ovrednotenje obstoječe opredelitve prednostih področij glede na ugotovitve navedenih posodobljenih in novih analitičnih podlag.
C8. Priporočila za revizijo S4 na podlagi ugotovitev projekta.
Delo na projektu bo razdeljeno na 3 zaporedne vsebinske svežnje.
1. Namen prvega svežnja je identificirati pomanjkljivosti obstoječe metodologije priprave analitičnih podlag S4. Pomanjkljivosti bodo ugotovljene s pomočjo:
- primerjalnega pregleda metodologije priprave strategij pametne specializacije v drugih državah EU,
- pregleda najnovejših ugotovitev o determinantah konkurenčnosti držav, regij, grozdov in podjetij ter o vlogi države pri spodbujanju konkurenčnosti,
- pregleda relevantnih novejših domačih virov in analiz, povezanih z vsebino in implementacijo S4,
- analize ključnih poudarkov deležnikov S4, podanih v okviru procesa podjetniškega odkrivanja ob pripravi S4,
- pregleda razpoložljivosti podatkov, tudi glede raziskovalne dejavnosti in tehnološkega razvoja, ki bi jih lahko uporabili pri analitičnih podlagah za revizijo S4.
2. Namen drugega svežnja je, na podlagi predhodno identificiranih pomanjkljivosti, ki bodo povzete v sumarni reviziji obstoječe metodologije, predlagati, preizkusiti in operacionalizirati njene možne dopolnitve. Predlog posodobitev metodologije in njihove operacionalizacije bomo pripravili s pomočjo naslednjih analiz:
- analiza področja tehnologije, raziskav in znanosti s poudarkom na sodelovanju med gospodarstvom ter zasebnimi in javnimi institucijami, ki ustvarjajo novo aplikativno znanje. Poskušali bom ugotoviti, na katerih tehnoloških, raziskovalnih in znanstvenih področjih ima Slovenija primerjalne prednosti oziroma potenciale za pametno specializacijo,
- analiza rel
Dokumenti:
1. S4 revizija končno poročilo
Ovrednotenje sistema izvajanja dejavnosti medicine dela v Sloveniji
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Andrej Rus
Trajanje projekta: 01.10.2016 - 30.09.2018
Nacionalni projekt
Raziskovalni center za strategijo in upravljanje
V Sloveniji je na področju varnosti in zdravja pri delu vsako leto več prijav in tudi ugotovljenih kršitev. Konkretno na področju zdravstvenega varstva delavcev, Inšpektorat RS ugotavlja, da se razmere ne izboljšujejo. Veliko ugotovljenih kršitev glede zagotavljanja preventivnih zdravstvenih pregledov izhaja tudi iz neustreznega izvajanja nalog izvajalcev medicine dela. Osnovna naloga medicine dela je preprečevati (in zdraviti) poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom ter poškodbe pri delu. Izvajanje zdravstvenega nadzora nad delovnimi mesti ima velik pomen. Nevarne snovi, ki predstavljajo tveganje za zdravje ali varnost delavca, so prisotne na skoraj vseh delovnih mestih, pojavljajo pa se tudi novi in predvsem drugačni viri tveganja, ki so posledica uvajanja naprednejših tehničnih in tehnoloških metod, delovanja nanotehnologije in delovanja elektromagnetnih polj. Delavci delajo dlje in starejši delavci predstavljajo vse večji delež zaposlenih. Nenehno spremljanje dejavnikov tveganja, ki se hitro spreminjajo in prilagajanje ocen tveganja delovnih mest, bi moralo biti za delodajalce izjemnega pomena. Žal prakse na tem področju ne moremo ovrednotiti, ker nimamo pregleda nad stanjem, v kolikšni meri delodajalci te aktivnosti izvajajo.
Raziskave, ki bi nam omogočala celovit vpogled v izvajanje dejavnosti medicine dela, v Sloveniji nimamo. V Sloveniji tudi ni izdelane in splošno sprejete metodologije, ki bi služila za ugotavljanje kakovosti dela medicine dela in doseganja standardov, niti ni sprejete enotne metodologije, po kateri bi lahko merili učinke njenega izvajanja. Raziskave v Sloveniji s področja medicine dela so razdrobljene med posamezne institucije, ki pa kažejo stanje le na posameznih elementih delovanja te stroke.
Predlagani raziskovalni projekt obravnava dejavnost medicine dela. Osnovna izhodišča projekta so: (1) Cilji in ukrepi s področja zdravja pri delu, ki narekujejo prihodnji razvoj zdravstvenega varstva delavcev in so začrtani v nedavno sprejeti Resoluciji nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016–2025 " Skupaj za družbo zdravja", ki daje medicini dela pomembno mesto na področju zdravja pri delu in v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu iz leta 2003 ter kampanja EU Zdravo delovno okolje 2016-2017: „zdrava delovna mesta za vse generacije“, ki se ji pridružuje tudi Slovenija in izpostavlja pomen razmer na delovnih mestih z vidika zdravja. (2) Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki je stopil v veljavo konec leta 2011 in določa pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev glede zagotavljanja varnega in zdravega dela ter ukrepe, ki jih je v zvezi s tem dolžan izvesti delodajalec; (3) Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o delovnih razmerjih, predvsem v delu, ki ureja delovne pogoje delavcev, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ureja invalidsko zavarovanje in Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki poleg ZVZD-1 urejajo področje varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji; (4) Pravilniki s področja varnosti in zdravja pri delu, predvsem Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev.
Cilj projekta je ugotoviti, kakšno je stanje na področju izvajanja in financiranja dejavnosti medicine dela. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu predstavlja enega pomembnih izzivov predvsem glede načina organizacije storitev in posledično glede stanja medicine dela kot uveljavljene specializacije in dobre prakse. Zaradi nezadostnega poznavanja sedanje prakse, bomo v okviru projekta:
Pripravili celovito analizo izvajanja dejavnosti medicine dela v Sloveniji;
Ovrednotili sedanjo prakso izvajanja medicine dela;
Analizirali financiranje dejavnosti medicine dela ter njeno umeščenost v sistem zdravstvenega varstva;
Analizirali nove potrebe in razmere na trgu dela;
Pripravili podlago za pripravo strateških usmeritev Ministrstva za zdravje.
Slovenski znanstveniki doma in po svetu
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Zlatko Šabič
Trajanje projekta: 01.10.2016 - 30.09.2018
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
V Sloveniji je internacionalizacija prednostna usmeritev na vseh področjih, tudi znanosti. To posebej poudarja celo krovni dokument splošne mednarodne orientacije Slovenije, tj. Strategija zunanje politike Republike Slovenije, še posebej na str. 29, ki znanost vidi kot dolgoročno strateško usmeritev. Zato je pomembno, da na tem področju aktivno nabiramo znanje in iščemo organizacijske rešitve, ki bodo omogočile čimbolje povezave naše države z znanstveniki v tujini, še posebej s slovenskimi, ter tako omogočile nadaljnji razvoj slovenske znanosti ter njeno učinkovitejšo promocijo v tujini.
V literaturi zasledimo precej analiz, povezanih z mobilnostjo znanstvenikov. Širšo raziskavo na tem področju je opravil npr. OECD, obstaja pa tudi nekaj ožje regionalno zastavljenih primerjalnih analiz. Vse omenjene analize predstavljajo izjemno pomemben delež k razumevanju vloge znanosti v globaliziranem svetu. Toda z njimi raziskovalna in še posebej policy agenda še zdaleč ni izčrpana, kar še posebej velja za Slovenijo, kjer takega znanja še primanjkuje, kljub odlično urejenem sistemu spremljanja znanstvenega dela kot npr. prek SICRIS/COBISS.
Predlagani projekt namerava zapolniti to vrzel, in sicer na štiri načine:
proučiti stanje stvari glede možnosti in priložnosti povezovanja s slovenskimi znanstveniki v tujini in promoviranja slovenske znanosti v tujini ter na tej podlagi opraviti preliminarne raziskave, z namenom omogočiti poglobljeno raziskovanje prisotnosti in dodane vrednosti prisotnosti slovenske znanosti v tujini in spodbujati objave, ki bodo naslovile to praznino.
organizirati informacije in podatke o slovenskih znanstvenikih v tujini in zbrati dobre prakse o njihovih povezavah z matično državo.
s praktičnimi rešitvami organizirati in okrepiti pomen prisotnosti slovenske znanosti v tujini, popularizacijo (dosežkov) slovenske znanosti v tujini ter promovirati Slovenijo kot aktraktivno središče za sodelovanje z znanstveniki iz tujine.
pripraviti predloge politik ki bodo okrepile dejavnosti Republike Slovenije na področju internacionalizacije, popularizacije ter povezovanja slovenske znanosti s tujino, v obe smeri.
Vidnost rezultatov projekta bo na voljo na portalu Metina lista, ki je partner v tem programu in ki je del naše vizije oblikovanja osrednjega slovenskega portala za popularizacijo in proučevanje slovenske znanosti. V tej fazi želimo s predlaganim projektom izkoristiti obstoječe izkušnje in infrastrukturo Metine liste ter jo narediti robustnejšo za uporabo v prihodnosti.
EU/E+/SP-VET: ROTENA - Robotics - Training for the New Age
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Toni Pustovrh
Trajanje projekta: 01.10.2016 - 01.10.2016
Mednarodni projekt
Center za proučevanje znanosti
Strateška razvojno inovacijska partnerstva kot orodje krepitve inovacijske sposobnosti slovenskega gospodarstva
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Maja Bučar
Trajanje projekta: 01.10.2016 - 30.09.2019
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Analize slovenskega inovacijskega sistema (OECD 2012; ERAC 2010; MVZT 2011; RIO poročila o Sloveniji) pogosto izpostavljajo dva osrednja problema: pomanjkanje specializacije pri usmerjanju raziskovalnega financiranja ter nezadostno in neustrezno usmerjeno sodelovanje med relativno razvito javno raziskovalno sfero in gospodarstvom. Ena od poti, ki naj bi ne le Sloveniji, ampak tudi drugim državam EU, pomagala na poti k bolj osredotočeni raziskovalni in inovacijski dejavnosti in tesnejši povezanosti med javno raziskovalno dejavnostjo in poslovnim sektorjem, je tudi oblikovanje strategije pametne specializacije in razvoj ukrepov, ki pomagajo pri realizaciji take strategije. Osrednji cilj strategije pametne specializacije, kot jo definira EU, je »oblikovanje prioritet na nacionalnem in regionalnem nivoju, ki bodo omogočale razvoj konkurenčnih prednosti s pomočjo skupnega razvoja raziskovalnih in inovacijskih kapacitet v skladu z zmožnostmi poslovnega sektorja. Cilj tega povezovanja je ustrezno skladno naslavljanje novih možnosti in razvoja trga tako, da se izognemo podvajanju in/ali fragmentaciji naporov«[1]. Usmeritev v Sloveniji je zajeta v uvodnem besedilu dokumenta Slovenske strategije pametne specializacije (S4): »Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc in na katerih ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih ter s tem krepitev svoje prepoznavnosti« (SVRK 2015:1).
Pri opredelitvi ciljev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014- 2020 (SVRK, 2014) na področjih R&R, inovativnosti in podjetništva je bil v okviru Strategije pametne specializacije (SVRK, 2015a) oblikovan tudi predlog o formiranju posebnega novega načina povezovanja med gospodarskimi subjekti, javnimi raziskovalnimi organizacijami in drugimi deležniki. Ustanavljanje strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SVRK, 2015b) naj bi prispevalo k vzpostavitvi dolgoročnih javno-zasebnih partnerstev z vodilno vlogo deležnikov (ne države) pri vzpostavljanju verig vrednosti in organiziranju celovite podpore raziskovalni in inovacijski dejavnosti s ciljem prehoda na trg na prednostnih področjih Slovenske Strategije Pametne specializacije (S4). S povezovanjem strateških partnerjev se pričakuje nadgrajevanje obstoječih struktur povezovanja (centri odličnosti, kompetenčni centri, grozdi, itd.) v smeri izgradnje kakovostnejših kapacitet za strateški preboj na posameznih področjih S4. Ker je ukrep zasnovan tako, da bodo pri financiranju in oblikovanju vsebinskih usmeritev glavno vlogo odigrali deležniki in ne država, je pričakovati, da bodo SRIP-i uspešni pri ustvarjanju takih povezav, ki bodo vodile v dolgoročno partnerstvo s ciljem povečanja dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu. Koncept in cilji SRIP-ov so opredeljeni v dokumentih, ki so spremljali izdelavo S4 in po svoji naravnanosti predstavljajo novost v slovenskem raziskovalno-inovacijskem sistemu. Poudarek na aktivni vlogi gospodarskih subjektov, osredotočenost na spodbujanje skupnega raziskovalno-razvojnega dela, ki naj ne temelji zgolj na raziskovalnih ciljih, ampak stremi v prvi vrsti k tržnemu preboju na identificiranih področjih ter vzpostavljanju verig vrednosti, katerih končni rezultat bi bila visoka dodana vrednost. Sistematično vključevanje deležnikov iz Slovenije v mednarodne verige vrednosti je zahtevna naloga ki predvideva novo kakovost v povezovanju deležnikov. Zahtevnosti oblikovanja SRIP-ov bo morala slediti tudi metodologija za vrednotenje njihovega uspeha, ki bo morala biti večplastna in poleg uporabe uveljavljenih postopkov evalvacije vgraditi tudi določene specifike.
Cilj projekta je izdelava metodologije za vrednotenje SRIP v dveh fazah:
1) Priprava izhodiščnega predloga, ki bo vgradil v metodologijo pričakovanja oblikovalca ukrepa glede povezovanja, organizacijske strukture in procesov delovanja SRIP-ov. Izdelava m
Učinki in perspektive SKP na slovensko kmetijstvo in podeželje
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Marko Lovec
Trajanje projekta: 01.10.2016 - 30.09.2019
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Učinki in perspektive SKP na slovensko kmetijstvo in podeželje
Cilji, instrumenti, obseg sredstev in izvedba Skupne kmetijske politike (SKP) pomembno vplivajo na ekonomski položaj kmetijstva, pa tudi povezanih panog gozdarstva in živilstva, obenem pa tudi na stanje okolja, poseljenost in blaginjo podeželja. SKP se pod vplivom zunanjih (mednarodno okolje) in notranjih (javno mnenje, proračun, institucionalni razvoj EU) spreminja v sedemletnih ciklusih – reformah SKP, ki spreminjajo strukturo in obseg podpor. Politika postaja bolj transparentna, vnaša nove cilje in namene, ima vse bolj poudarjeno okoljsko noto, manj regulira trge, a ohranja podporno naravo in večino sredstev. Leta 2016 se pričenja nov krog sprememb SKP, ki bo svoj vrh dosegel v spremembi temeljnih uredb SKP, predvidoma v letih 2018/2019. O globini in paradigmatičnosti sprememb zaenkrat lahko zgolj ugibamo (Buckwell, 2015), zaenkrat kaže na manj izrazite spremembe in ohranitev ključnih elementov politike, sprejete v letu 2013.
Z raziskavo želimo podpreti odločanje vladnih in nevladnih organov pri spreminjanju obstoječih ali sprejemanju novih uredb na področju SKP (neposredna plačila, tržni ukrepi, razvoj podeželja). Želimo razviti širok nabor in fokus kontekstualnih in kvantitativnih analiz, ki bodo prinesle novo znanje o učinkih sedanjih ukrepov in možnosti nove politike. V Sloveniji po pristopu k EU še ni bila izvedena celovita in kvantitativno podprta presoja učinkov kmetijske politike obeh stebrov SKP. To je zato prvi ključni namen te raziskave. Z njo želimo nadgraditi letno spremljanje stanja v kmetijstvu, ki jo za potrebe resornega ministrstva izvaja Kmetijski inštitut Slovenije, in s pomočjo evalvacijske teorije in ekonometrične analize podati celovito in znanstveno podprto presojo politike.
Drugi namen raziskave je spremljati, analizirati in s predlogi in empiričnimi analizami podpreti razpravo o prihodnji SKP. Skupina bo sistematično spremljala vse uradne predloge, njihove spremembe, predtem pa tudi stališča številnih deležnikov v procesu. Na podlagi teh predlogov bo izdelala scenarije sprememb in jih s pomočjo prilagojenih empiričnih orodij tudi ovrednotila v smislu ocene učinkov (»impact assessment«). Pri oceni učinkov in razvitju predlogov in priporočil vladnim in nevladnim organizacijam bo pomembno vlogo imela predhodno opravljena presoja ukrepov dosedanje politike.
Oblikovali smo nacionalno raziskovalno skupino, ki jo sestavljajo posamezniki iz 6 raziskovalnih organizacij, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, presoje javnih politik (posebej kmetijske in okoljske) ter mednarodnih odnosov, vsi z referencami na zadevnem področju. Delo bo potekalo v 6 delovnih sklopih (DS):
DS 1: Kontekst in pristop k presoji. Oblikovali bomo podrobnejša raziskovalna vprašanja in metodologijo projekta. Določili bomo za potrebe presoje iz nacionalnih strateških dokumentov izpeljane cilje nacionalne kmetijske politike in opredelili intervencijsko logiko ukrepov. Izdelan bo podroben načrt raziskave.
DS 2: Kazalniki kmetijske politike. Pregledani bodo formalni in potencialni kazalniki, ki omogočajo spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev. Vzpostavljena bo podatkovna baza s kazalniki. Analizirane bodo spremembe in podana prva ocena o uresničevanju ciljev kmetijske politike.
DS 3: Ocena učinkov kmetijske politike s pomočjo ekonometrične analize. Podatkovni sistem v DS 2 bo služil tudi za ekonometrično analizo vpliva kmetijske politike na posamezne kazalnike. Ekonometrična analiza bo izvedena v dveh delih. V prvem bodo analizirani posamezni dejavniki, v drugem pa ovrednotena tudi njihova prostorska dimenzija.
DS 4: Presoja ukrepov SKP v Sloveniji. Izvedena bo presoja skupine ukrepov (predvsem njihove učinkovitosti in uspešnosti) za obdobje 2007-2013 in podrobnejša presoja relevantnosti, konvergentnosti in potencialne učinkovitosti za ukrepe tekočega programskega obdobja. Uporabljeni bodo tudi rezultati empirične analize, za katero bo priprav
Mlada raziskovalka Jana Arbeiter
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Jana Arbeiter
Trajanje projekta: 01.10.2016 - 01.10.2016
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Mlada raziskovalka Jasna Mikič
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Jasna Mikić Ljubi
Trajanje projekta: 01.10.2016 - 01.10.2016
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Mladi raziskovalec Marko Hočevar
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Marko Hočevar
Trajanje projekta: 01.10.2016 - 01.10.2016
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Mladi raziskovalec Primož Mlačnik
Vodja projekta na FDV: asist. Primož Mlačnik
Trajanje projekta: 01.10.2016 - 01.10.2016
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
MP/FORS: RRPP data rescue
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Janez Štebe
Trajanje projekta: 01.09.2016 - 01.09.2016
Mednarodni projekt
Arhiv družboslovnih podatkov
EU/E+/Jean Monnet-Project: EU4Me - Learning European Diversity: Respecting Multiculturalism, Multilingualism, Minorities and Migration in the EU
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Damjan Lajh
Trajanje projekta: 01.09.2016 - 01.09.2016
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
EU/E+/Jean Monnet-Project: trACES - Tacking Radicalism through Active Citizenship of Europe in Schools
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.09.2016 - 31.08.2018
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Cilj projekta (trACES; Reševanje radikalizma preko aktivnega evropskega državljanstva skozi šole) je priprava kurikula, namenjenega boju proti radikalizaciji mladih in dopolnitev orodja za kombinirano učenje in poučevanje (EU) državljanstva, ki temelji na metodologiji, razviti v okviru našega projekta ACES (ACES - 542835-LLP-1-2013-1-AJM-ICS). Projekt ACES je bil s strani Evropske komisije označen za zgodbo o uspehu.
Projekt trACES obravnava vse večjo zaskrbljenost zaradi radikalizacije mladih. Z zagotavljanjem posebnih seminarjev in razvojem ustreznih izobraževalnih orodij za učitelje in trenerje želimo slednje opolnomočiti in informirati, kako se lotiti pojava radikalizacije. Uporaba novo zasnovanih »proti-radikalizacijskih« kurikulov za osnovne šole, srednje šole, poklicno in strokovno izobraževanje, mladinske centre in mladinske klube, bo ne le izboljšala znanje mladih o evropskih političnih procesih in okrepila evropske vrednote, ampak tudi usmerila mlade v smer demokracije in strpnosti. Poleg tega bo kurikul z obsodbo uporabe stereotipov in ksenofobičnega nasilja nad begunci in priseljenci prispeval pri reševanju težav, ki nastajajo zaradi vedno večjega števila beguncev v EU.
Projekt bo zastavljene cilje dosegel s seznanitvijo učencev s koncepti civilnega, političnega in socialnega državljanstva v okviru EU in odpravljanjem ovir, ki vodijo k radikalizaciji. TrACES z vključitvijo vseh zainteresiranih strani na področju mladine zagotavlja največjo možno kakovost in prenos rezultatov v dejanske politike.
Jean Monnet Modul: Okoljska politika EU: notranje in zunanje dimenzije (EU ENVI)
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Ana Bojinović Fenko
Trajanje projekta: 01.09.2016 - 31.08.2019
Mednarodni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Modul je triletni instrument Jean Monnet akcij, katerega namen je vzpostavljati univerzitetno odličnost na področju poučevanja evropskih zadev. Jean Monnet modul 'Okoljska politika EU: notranje in zunanje dimenzije (EU ENVI)' raziskuje pravne, politične in praktične razsežnosti delovanja Evropske unije na področju okoljske politike, predvsem skozi zaznavanje interakcije njene notranje in zunanje dimenzije. Modul se izvaja kot izbirni programski predmet na programu Mednarodni odnosi 1. stopnje (predmet Mednarodno varstvo okolja, nosilec predmeta, prof. dr. Zlatko Šabič) v obliki predavanj nosilke modula, nosilca predmeta, ter predavanj in seminarjev več gostujočih predavateljev iz akademije in prakse v koordinaciji asist. dr. Danijela Crnčeca. Dogodki, organizirani v okviru projekta, so tudi okrogle mize na Dan Evrope in študentske konference.
Izdelki projekta so pedagoški material (predavanja, seminarji in simulacija odločanja v Svetu EU za okolje), zapiski z okrogle mize o okoljski politiki Evropske unije z dne 9. 5. 2018, intervjuji z vodjo modula, gostujočimi predavatelji in študenti v modulu, časopisni članek o okoljski politiki EU in zbornik študentskih raziskav pod mentorstvom izvajalcev modula ter urednikov o aktualnih izzivih notranje in zunanje dimenzije okoljske politike Evropske unije.
Akademska koordinatorka in kontaktna oseba: izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko (e-naslov: ana.bojinovic@fdv.uni-lj.si; telefon: 01 5805 224)
Rezultati in povezane objave:
Več informacij o Jean Monnet Module EU ENVI okrogli mizi in študentski konferenci: https://www.fdv.uni-lj.si/en/news-and-information/news-and-notifications/jean-monnet-module-eu-envi-peaks-europe-day-round-table-and-with-student-conference
Intervju s koordinatorko modula izr. prof. dr. Ano Bojinović Fenko o Jean Monnet aktivnostih: https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/eden-od-projektov-eu-v-soli-centra-za-mednarodne-odnose-prejel-nagrado-evropske-komisije
Članek na portalu Delo.si: dr. Marko Maver o zajemanju in shranjevanju ogljikovega dioksida(avtorica članka Katja Miklavčič): https://www.delo.si/novice/znanoteh/je-resitev-zajemanje-in-shranjevanje-ogljikovega-dioksida-67191.html
E-knjiga (zbornik raziskovalnih prispevkov študentov o notranji in zunanji okoljski politiki EU) - v pripravi
EU/E+/JMChair: ECCE - Izobraževanje za sodobno evropsko državljanstvo
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.09.2016 - 31.08.2019
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Cilj katedre Jean Monnet (Jean Monnet Chair) je priprava predavanj Izobraževanje za sodobno evropsko državljanstvo (ECCE) za študente družboslovja (politologije, sociologije, komunikologije, novinarstva). Vsebina predavanj se prepleta s tremi glavnimi temami: nove tehnologije (IT – obrnjene učilnice (ang. flipped classroom), učenje sistema upravljanja), nov, inovativen kurikul (izobraževalne metode) in premagovanje ovir na trgu dela zaradi neustreznih kvalifikacij, pa tudi pomanjkanja kompetenc, ki so nujno potrebne za opravljanje vloge aktivnih državljanov.
Preko ECCE se bodo študenti seznanili s koncepti civilnega, političnega in socialnega državljanstva v okviru EU in se osredotočili na različne težnje (npr. prosto gibanje, demokratični deficit), ki jih zaznavamo v politikah državljanstva EU. Študenti Fakultete za družbene vede, opremljeni s posebnimi in dodatnimi znanji in kompetencami za vsakdanje delo, bodo na ta način pridobili konkurenčno prednost, kar bo izboljšalo njihov položaj na trgu dela. Na podlagi številnih izkušenj, ki jih je nosilec JM Chair pridobil pri raziskovanju in poučevanju, bo projekt temeljil na inovativnem pristopu obrnjenega učenja. Tako bo na voljo tudi kot odprti izobraževalni vir na izobraževalni platformi Moodle.
Ključna aktivnost projekta bodo predavanja in seminarji, izvedeni na inovativen način. S praktičnimi vajami (npr. priprava evropske državljanske pobude; priprava odgovora na predlog direktive, ki ga je mogoče posredovati Evropski komisiji; sodelovanje pri javnih posvetovanjih ipd.) bodo študenti ne le pridobili pomembne veščine, ampak tudi razumeli pomen aktivnega državljanstva in potencialni vpliv posameznikov na oblikovanje evropskih politik. Poleg študentov so pomembna skupina upravičencev JM Chair tudi strokovnjaki s področja, ki so že dokončali študij, pa tudi srednješolski učitelji in neformalni izobraževalci, ki se s tematikami EU srečujejo v okviru svojih predavanj o državljanski vzgoji. Vsi omenjeni bodo o aktivnostih obveščeni preko številnih mrež, ki jih je nosilec projekta ustvaril tekom koordinacije prejšnjih JM projektov.
EU/E+/SP-HE: ACADEMIC REFUGE - Strategic Partnership to Promote Core Academic Values and Welcome Refugees and Threatened Academics to European Campuses
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Andreja Vezovnik
Trajanje projekta: 01.09.2016 - 01.09.2016
Mednarodni projekt
Center za socialno psihologijo
EU/COST-CA15218: Measuring homelessness in Europe
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Maša Filipovič Hrast
Trajanje projekta: 01.09.2016 - 01.09.2016
Mednarodni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
EU/CEF Programme: SIC SI 2016-2018: Safer Internet Centre Slovenia: Safe.si, Spletno oko and Tom telefon 2016-2018
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.07.2016 - 01.07.2016
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
MP/ILO: ILO-EC project on Industrial Relations and Inequalities
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Branko Bembič
Trajanje projekta: 01.06.2016 - 01.06.2016
Mednarodni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Jezik dotika: lingvistične perspektive v študijah haptičnosti
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Mirt Komel
Trajanje projekta: 01.06.2016 - 31.05.2018
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
Projekt predlaga inovativni filozofski pristop pri raziskovanju povezave med dotikom in jezikom znotraj polja haptičnih študij. Epistemologija predlaganega projekta razume dotik kot filozofski problem, ki usmerja celotno raziskovanje v sodobnih haptičnih študijah, prav tako kot komplementarno predhaja naše običajno razumevanje dotikanja.
Dotik je bil v zgodovini filozofije konceptualno rabljen bodisi kot navadno telesno čutilo, čut med ostalimi čuti (Aristotel, Hume), bodisi kot metafora dojemanja abstraktne metafizične vednosti (Plato, Descartes). A vendar obstaja vsaj ena izjema, namreč Hegel, čigar pojme Begriff omogoča dialektično razumevanje dotika kot pojma in dotikanja hkrati.
Predlagana filozofska inovacija se začne s heglovskim razumevanjem dotika, da če je dotik nek teoretski pojem potem sama teoretska aktivnost pojmovanja implicira dotikanje.
Predhodno raziskovanje je pokazalo, da večina pristopov v haptičnih študijah, to je, humanistične in družboslovne študije dotika (še zlasti antropologija, sociologija in kulturne študije), razume dotik pretežno v prvem smislu (dotik kot empirično, telesno, senzorično izkustvo), ali v najboljšem primeru skozi fenomenološko perspektivo (Husserl, Heidegger, Merleau-Ponty, Levinas). Čeprav omenjene študije seveda upoštevajo različne sociokulturne parametre, ki strukturirajo različne načine dotikanja (Classen, Paterson, Harvey, Dent), niti ne uspejo preseči ali reflektirati filozofsko podlago svojega lastnega izvajanja, niti ne upoštevajo številne druge filozofske tokove.
Jezik je upoštevan kot eden izmed socio-kulturnih vidiko v haptičnih študijah, čeprav ne reflektiran na filozofski ali lingvistični ravni, tako da si predlagani projekt zadaja raziskovanje natanko te specifične povezave med dotikom in jezikom skozi lingvistično analizo, še točneje skozi lacanovsko teoretsko psihoanalizo (še zlasti Dolarjevo filozofijo glasu in dotika v okviru Ljubljanske lacanovske šole) in pa skozi derridajevski lingvistični obrat v filozofiji (še zlasti filozofijo Jean-Luc Nancyja, ki je svoja najboljša dela posvetil ravno dotiku in telesu).
Noviteta predlaganega projekta leži v prespraševanju dotika ne samo kolikor je determiniran skozi jezik (»kako jezik strukturira dotikanje?«), marveč tudi kolikor je sam jezik determiniran skozi dotik (»kako dotik strukturira jezik?«). V tem smislu je smoter projekta sledeči:
1. Raziskati sodobne lingvistične filozofije dotika, še zlasti psihoanalizo in fenomenologijo;
2. Raziskati zvezo med dotikom in jezikom v polju haptičnih študij;
3. Raziskati metodološke možnosti nove teorije dotika, ki bi temeljila na lingvistični filozofiji.
Če bi se raziskovalni izsledki izkazali za produktivne bi predlagani projekt lahko postal podlaga za ponovno prijavo na ERC štipendijo, v okviru česar bi se lahko razvilo novo teorijo dotika kot prodorni rezultat prijavljenega projekta.
EU/COST-CA15122: ROSEnet - Reducing Old-Age Social Exclusion: Collaborations in Research and Policy
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Valentina Hlebec
Trajanje projekta: 01.04.2016 - 01.04.2016
Mednarodni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
EU/COST-CA15130: SAREP - Study Abroad Research in European Perspective
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Monika Kalin Golob
Trajanje projekta: 01.04.2016 - 01.04.2016
Mednarodni projekt
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
Družbeni mehanizmi za vzpostavljanje in ohranjanje znanstvenega sodelovanja
Vodja projekta na FDV: zasl.prof.dr. Anuška Ferligoj
Trajanje projekta: 01.03.2016 - 28.02.2019
Nacionalni projekt
Center za metodologijo in informatiko
IZHODIŠČA: Sodelovanje med raziskovalci je eden temeljnih principov moderne znanosti. Gre za kompleksen fenomen, ki je predmet proučevanja na nivoju posameznih raziskovalcev, raziskovalnih institucij ali nacionalnih oz. globalnih omrežij. Kolektivni značaj raziskovalnega dela, ki v moderni znanosti predstavlja gonilni mehanizem današnjega napredka v znanosti, je v zadnjih letih aktualen predmet proučevanj. Z vprašanjem, kateri dejavniki pripeljejo akterje do sodelovanja na različnih nivojih raziskovalnega procesa, se je v preteklosti na različne načine ukvarjalo že več raziskovalcev. V predlaganem projektu bomo raziskovali, kateri so dejavniki, ki vplivajo na to ali bo sodelovanje med akterji zgolj bežno in kratkotrajno, in kateri so tisti, ki vplivajo na dolgoročno, poglobljeno sodelovanje na različnih nivojih.
OPREDELITEV PROBLEMA: Preučevanje različnih tipov znanstvenega sodelovanja, tako so-avtorskih omrežij (kot izraz notranjih kognitivnih potreb razvoja znanosti), in tistih, ki izhajajo iz medinstitucionalnih projektnih sodelovanj (v večji meri jih narekujejo zunanji politični in drugi strateški okviri in cilji), bo omogočalo nova spoznanja o dinamiki in strukturi mehanizmov za vzpostavitev oz. ohranjanje znanstvenih sodelovanj. Dejavnike, ki vodijo k vzpostavljanju oz. ohranjanju povezav v so-avtorskih in medinstitucionalnih omrežjih bomo preučevali ločeno na mikro in makro nivoju. Makro dejavniki se nanašajo na ekonomske, politične, geografske in druge pogoje, mikro pa na pričakovanja znanstvenikov in institucij o posrednih ali neposrednih prednostih, ki ga sodelovanje lahko prinaša.
CILJI RAZISKAVE: Cilj preučevanja je raziskati in opredeliti makro in mikro dejavnike in mehanizme za vzpostavljanje in za ohranjanje znanstvenega sodelovanja v dveh kontekstih: kontekstu so-avtorskih sodelovanj med slovenskimi raziskovalci in kontekstu medinstitucionalnih sodelovanj pri izvajanju projektov na temo trajnostnega razvoja financiranih v sklopu okvirnih programov EU. Z združevanjem teoretičnih spoznanj o makro in mikro dejavnikih in empiričnega proučevanja so-avtorskih in medinstitucionalnih projektnih omrežij želimo identificirati tiste mehanizme in dejavnike, ki so skupni v obeh kontekstih, ter tiste, ki so specifični za posamezni kontekst. Takšno razločevanje bo med drugim omogočilo identifikacijo in vrednotenje ukrepov, ki so najbolj učinkoviti za vzpodbujanje sodelovanja na ravni individualnih raziskovalcev v Sloveniji ter na ravni institucij iz različnih držav, ki delujejo v okolju evropskega projektnega sodelovanja.
METODE DELA: Delo na projektu bo temeljilo na prepletanju kvantitativne in kvalitativne metodologije. So-avtorska omrežja na individualnem nivoju bodo generirana na podlagi bibliografske zbirke COBISS, na institucionalnem nivoju na podlagi baze CORDIS (EU okvirni programi). S fokusnimi skupinami, poglobljenimi intervjuji in spletno anketo bodo zbrani dodatni podatki o dejavnikih, ki vplivajo na vzpostavitev in trajanje sodelovanja na obeh nivojih. Analiza in vizualizacija so-avtorskih omrežij skozi čas bo izvedena z metodami in modeli, implementiranimi v programu PAJEK. Dinamika omrežij bo analizirana z modeli, implementiranimi v paketu tERGM v programu Statnet.
RELEVANTNOST IN VPLIV: Gre za inovativno interdisciplinarno raziskavo. Rezultati bodo pomembno prispevali k razumevanju dinamike znanstvenega sodelovanja in tokov različnih virov, ki poganjajo sodobni sistem znanosti. Poleg prispevka k temeljni znanosti gre tudi za aplikativno vrednost: rezultati bodo lahko predstavljali temelj za oblikovanje strategij in usmeritev v slovenski raziskovalni politiki.
ORGANIZIRANOST IN IZVEDLJIVOST PROJEKTA: Podatki o omrežjih sodelovanj bodo v sodelovanju s partnersko organizacijo pridobljeni iz že obstoječih zbirk zato bo velik poudarek na kvalitativnem zbiranju podatkov ter razvoju in uporabi ustreznih metod in modelov. Pri slednjem smo se v partnerstvo povezali s podjetjem EKTIMO.
Pametne IKT rešitve za aktivno in zdravo staranje: Integriranje storitev neformalne e-oskrbe v Sloveniji
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Vesna Dolničar
Trajanje projekta: 01.03.2016 - 28.02.2019
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Potreba starejših, da bi čim dlje ostali na svojem domu, naraščajoči stroški dolgotrajne oskrbe (ki vodijo v nevzdržen zdravstveni in sistem socialnega varstva) in obremenjeni neformalni oskrbovalci so dejavniki, ki jih danes ni (več) mogoče prezreti. Ti dejavniki slovenske zakonodajalce, industrijo, raziskovalce in organizacije civilne družbe napeljujejo k razvoju na IKT temelječih podpornih storitev (PS). Kljub številnim dognanjem o pozitivnih učinkih takšnih PS, Slovenija še vedno zaostaja na področju sprejemanja pametnih storitev za aktivno in zdravo staranje (AZS).
Predlagani projekt vključuje in razvija teoretsko in empirično podprt pristop za spodbujanje sprejemanja tehnoloških rešitev za AZS, ki ima tri koristi: 1) večje blagostanje starejših in njihovih neformalnih oskrbovalcev; 2) finančne koristi na področju zdravja in socialnega varstva; 3) nove tržne priložnosti za ponudnike PS.
Projekt predstavljene raziskovalne probleme naslavlja prek treh ključnih ciljev:
Razumevanje možnosti za (re)design uporabnih, trajnostnih in cenovno dostopnih PS, razvitih na odprtokodni platformi, namenjenih daljšemu samostojnemu življenju ter aktivnemu in zdravemu staranju, ob upoštevanju potreb starejših in njihovih neformalnih oskrbovalcev.
Testiranje in evalvacija platforme in PS v realnem okolju z vključitvijo prejemnikov oskrbe in oskrbovalcev v njihovem domačem okolju.
Oblikovanje metodološkega pristopa, ki omogoča aktivno vključenost končnih uporabnikov v vse faze raziskovanja in razvoja (R&D) analizirane PS.
Delo na projektu bo vključevalo študijo (re)designa in izrabe prednosti na storitvi v oblaku temelječe PS za oskrbo na domu (CareSignal), ki jo razvija sofinancer in združuje oskrbo na daljavo in telezdravje.
Projekt ponuja preboj z razvojem:
Inovativnega socio-tehničnega modela za evalvacijo dejavnikov sprejemanja prejemnikov oskrbe in oskrbovalcev v povezavi s (pre)oblikovanjem in implementacijo na IKT temelječih PS za samostojno življenje doma, uporabnega za oblikovanje novih rešitev in določitev novih smernic uvajanja PS. Rezultat pristopa bo natančno razumevanje potreb, zmožnosti, socialne opore, motivacije in vrednot starejših in njihovih neformalnih oskrbovalcev, njihovega razumevanja stroškov, prednosti in kakovosti na IKT temelječih PS. Našteti vidiki so ključni za sprejemanje PS in z njimi povezanega razvoja kompetenc med starejšimi.
Nov metodološki pristop, temelječ na ideji iterativnega oblikovanja, ki bo vključeval starejše in njihove neformalne oskrbovalce in bo validiran z obsežno vključenostjo uporabnikov v R&D proces. Predlagani pristop bo pomenil premik od k tehnologiji do k uporabniku usmerjenega R&D na IKT temelječih PS. Potrebe uporabnikov bodo raziskane v treh korakih: 1) analiza želja uporabnikov in ustvarjanje novih predlogov za oblikovanje, 2) evalvacija obstoječe PS v laboratorijskem in realnem okolju in 3) ustvarjanje specifičnih predlogov za re(design), ki se bo zaključilo s predlogi za nove ali izboljšane funkcionalnosti in lastnosti CareSignal-a.
Projekt združuje več kot dve desetletji mednarodno priznanega interdisciplinarnega raziskovanja projektne skupine na področjih družboslovne informatike in metodologije – ki vključuje kombinacijo metod za zbiranje podatkov in evalvacijo oblikovanja za starejše –, gerontehnologije, izkušenj z velikimi mednarodnimi empiričnimi projekti s področja digitalne vključenosti (FP5, FP6, FP7, Erasmus+, LLP, Interreg) in s projekti AZS ter R&D PS, spletnih iger za učenje in mobilnih aplikacij za starejše.
Raziskovalna skupina bo vključevala tudi dva mednarodno priznana raziskovalca na področju IČR in uporabniške izkušnje za starejše ter invalide iz Univerze v Mariboru, ki sta sodelovala v več kot 60 projektih, in podjetje SmartCom, ki je kot slovensko vodilno visoko tehnološko podjetje z močnim R&D in poslovnim interesom za uporabo IKT aplikacij na področju AZS – na kar kaže njihova vključenost v številne mednarodne R&D projekte – tudi sofinancer projekta Opravljene so bile vse raziskovalne aktivnosti, ki so se navezovale na tri ključne cilje in z njimi povezane hipoteze v projektu: 1) evalvacijo in integracijo konceptualnih modelov posvajanja in uporabe storitev e-oskrbe med starejšimi in njihovimi neformalnimi oskrbovalci; 2) preučevanje uporabniške izkušnje neformalnih oskrbovalcev s storitvami eoskrbe; 3) poglobljeno empirično preučevanje socio-tehničnih dejavnikov sprejemanja eoskrbe med neformalni oskrbovalci in učinka tovrstnih storitev na socialne in psihološke vidike kakovosti njihovega življenja.V zvezi s točko 1 ocenjujemo, da sta razširjeni in integrirani pregled literature (del slednjega bo objavljen kot prispevek v ugledni reviji Gerontechnology) podala sistematični uvid v dejavnike posvajanja storitev e-oskrbe, ki so del različnih modelov sprejemanja tehnologije (npr. TAM, STAM, C-TAILS). Skladno s hipotezo je pregled literature pokazal, da se omenjeni modeli le izjemoma osredotočajo na neformalne oskrbovalce kot enote preučevanja. Hkrati se je pokazalo, da so ti modeli epistemološko umeščeni predvsem v fazo namere neformalnih oskrbovalcev za uporabo e-oskrbe. Zato se samo izjemoma celoviteje ukvarjajo s socialnimi in/ali psihološkimi posledicami njene uporabe (npr. stres, občutek odgovornosti, pomirjenosti, osamljenosti), ki so pomembni za kakovost življenja neformalnih oskrbovalcev. Skladno z v predlogu projekta zapisanimi domnevami je ta ugotovitev zelo verjetno pogojena z izjemno heterogenostjo v literaturi evalviranih in opisanih storitev e-oskrbe; pa tudi s socialno-pravnim okvirom, ki v različnih državah zelo različno opredeljuje vlogo neformalne e-oskrbe. V zvezi s točko 2 so izvedeni laboratorijski testi uporabnosti na mobilni aplikaciji storitve e-oskrbe Caresignal, ki jo je razvilo podjetje Smart Com (sofinancer projekta), pokazali izjemen pomen upoštevanja smernic k uporabniku usmerjenega oblikovanja. Skladno s hipotezami, ki so bile postavljene na osnovi v projektu razvitega tristopenjskega modela vključevanja uporabnikov v razvoj storitev e-oskrbe, se je izkazalo, da iterativno vključevanje neformalnih oskrbovalcev skozi vse faze razvoja storitve bistvenoizboljša celokupno oceno uporabnosti različnih vidikov storitev. Čeprav literatura neformalne oskrbovalce zaradi njihovih demografskih lastnosti umešča v skupino z nižjo stopnjo digitalne pismenosti, so izsledki naše reprezentativne ankete o digitalnih veščinah v letu 2018 pokazali, da imajo tudi ti posamezniki precej izkušenj z uporabo IKT (npr. tudi skozi posredno rabo interneta). Zato lahko tvorno sodelujejo pri sooblikovanju in usmerjanju razvoja storitev e-oskrbe. Posledično, vpeljevanje iterativnih modelov v razvoj storitev eoskrbe posredno lahko povečuje tudi učinkovitost strategij za ozaveščanje končnih uporabnikov in drugih deležnikov o prednostih e-oskrbe. Te ugotovitve so zlasti pomembne za sofinancerja projekta, saj jih lahko integrira v svoje trženjske pristope, s čimer se ob morebitnem hitrejšem posvajanju teh storitev pričakuje tudi večje družbene učinke; zlasti v smislu razbremenitve neformalnih oskrbovalcev (npr. manj odsotnosti z dela) in večje zdravstvene varnosti starejših (npr. zmanjševanje negativnih posledic padcev). V navezavi na rezultate intervencijske študije (točka 3) izsledki poglobljenih intervjujev z neformalnimioskrbovalci nakazujejo, da način uporabe dveh tipov storitev e-oskrbe, ocena koristnosti posameznih funkcionalnosti in psihosocialni odzivi po uporabi testirane storitve močno variirajo; najbolj izrazito pa jih oblikuje kontekst neformalne oskrbe (npr. intenzivnost in organizacija nudenja oskrbe, specifika bolezni oskrbovane osebe, dostopnost storitev) in z njim povezani specifični izzivi (npr. izguba časa, družinski odnosi, usklajevanje nudenja oskrbe s službenimi obveznostmi, ocena počutja). Empirični rezultati tako potrjujejo in nadgrajujejo v točki 1 izpostavljeno teoretično predpostavko, vezano na heterogenost (funkcionalnosti) storitev e-oskrbe. Pri evalviranju uporabniške izkušnje s storitvami eoskrbe in preučevanju sprememb pri izzivih oskrbovanja kot posledica uporabe teh storitev je zato ključnega pomena, da se upošteva kompleksnost socio-tehničnega konteksta (ne)uporabe teh storitev. S tem se je potrdila krovna raziskovalna domneva, da teoretski modeli uporabe e-oskrbe praviloma v ospredje postavljajo osebne in tehnološke dejavnike sprejemanja e-oskrbe med neformalnimi oskrbovalci. V prihodnosti se zato kaže potreba po nadgradnji tako konceptualnih tematizacij kot empiričnih preučevanj vloge širšega družbenega konteksta, v katerem živijo neformalni oskrbovalci, in učinkov uporabe storitev e-oskrbe na kakovost njihovega življenja.
EU/COST-CA15109: COSTNET - European Cooperation for Statistics of Network Data Science
Vodja projekta na FDV: zasl.prof.dr. Anuška Ferligoj
Trajanje projekta: 01.03.2016 - 01.03.2016
Mednarodni projekt
Center za metodologijo in informatiko
BledCom 2016, 23. mednarodni simpozij za raziskovanje v odnosih z javnostmi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Dejan Verčič
Trajanje projekta: 01.01.2016 - 01.01.2016
Nacionalni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
EU/E+/SP-Youth: PRISOP - Mladina ustvarja: partnerstvo za razvoj izobraževanja za socialno podjetništvo
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Marinko Banjac
Trajanje projekta: 01.01.2016 - 01.01.2016
Mednarodni projekt
Center za politično teorijo
Dediščina prve svetovne vojne: reprezentacije in reinterpretacije
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Mitja Velikonja
Trajanje projekta: 01.01.2016 - 31.12.2018
Nacionalni projekt
Center za proučevanje kulture in religije
Predmet raziskave bodo specifičnosti produkcije in ohranjanja spomina na Veliko vojno, zlasti v slovenskem delu Kraljevine SHS ter v italijanskih in avstrijskih deželah s slovenskim prebivalstvom. Zanimale nas bodo razlike v spominu, pogojene z različnimi položaji posamičnih držav (zmagovalke in poraženke), parcialnost in politika spomina, procesi in strategije ohranjanja spomina glede na razlike, protislovja in spornosti spomina.
1. Vojaški grobovi in spomeniki
V Kraljevini SHS so z javnimi spomeniki, postavljenimi z državnimi podporami, slavili srbske vojaške zmage, medtem ko je bil spomin na avstro-ogrsko vojaško tradicijo potisnjen v pozabo. Postavljanje spomenikov padlim vojakom različnih etničnosti je v Kraljevini SHS postalo sekularen ritual, ki je podpiral bodisi »uradne«, bodisi »subverzivne« politične vrednote. Eden od ciljev raziskave bo evidentirati spomenike padlim vojakom in preučiti, kdo in kdaj jih je postavil, in odgovoriti na vprašanji, kakšna so bila tolmačenja in zgodbe, povezane z njimi, kako in ob čigavem sodelovanju so potekale ob njih spominske komemoracije.
Spominjanje na vojno je po letu 1918 dobilo svoj najznačilnejš izraz v grobnicah neznanega vojaka. Njihovo središčno mesto v socialnem spominu je poudarjala lokacija v glavnih mestih držav, udeleženk vojne. Leta 1927 so tudi slovenski veterani začeli premišljati o taki grobnici. Pri izbiri lokacije so dali prednost Brezjam pred Ljubljano. Za izbiro je bil odločilen politični premislek, saj je bilo spominske svečanosti na Brezjah laže predstavljati kot apolitičen, zgolj versko-pietetni dogodek. Izbruh druge svetovne vojne je prekinil prizadevanja tako za postavljanje spominskih znamenj in za žalne slovesnosti, Pozabljen je bil celo načrt za spomenik neznanemu slovenskemu vojaku.
Eden od ciljev raziskave spomenikov padlim vojakom bo s pomočjo razpoložljivih virov preučiti simbolični pomen ideje o slovenskem spomeniku neznanemu junaku, kajti v vseh državah, kjer imajo tak spomenik, imajo enega samega in ta stoji v državni prestolnici.
2. Komemorativne prakse
Konec vojne je prinesel nove realnosti z novimi junaki in novimi pozabami. V raziskavi bo posebna pozornost namenjena komemorativnim praksam in praksam produciranja, a tudi spreminjanja spomina na začetek vojne, tako v Sloveniji kot po drugih delih nekdanje Jugoslavije.
Številne komemorativne slovesnosti v prvih povojnih letih so uporabljale izrazito izključevalne strategije in poudarjale njen državotvorni oz. narodotvorni vidik. Ritualne slovesnosti so zavestno gradile podobo monolitne države in pripadnika, ki se konstituira prav v odklonilnem odnosu do Drugega. Nacionalizacija prostora in ljudstva se tako zgodi v vseh štirih državah, v katerih so živeli Slovenci.
Raziskava bo tako usmerjena na razvoj ritualnih praks in spominjanj na vojno v vseh teh državah, in sicer tako na strategije večinskega naroda, oficialne, medijske in common sense diskurze kot na morebitne protistrategije slovenskega, manjšinskega prebivalstva.
3. Sodobne (re)interpretacije prve svetovne vojne
Vse do leta 1991 je bila prva svetovna vojna v senci naslednje. Toda ta je po letu 1991 postala problematično zgodovinsko obdobje, ki naj bi »razdelilo Slovence«. K drugačnemu odnosu do spomenikov so prispevali tudi novi integracijski procesi v Evropi v devetdesetih letih, ki so poudarjali evropsko zgodovino in mednarodno sožitje.
Analiza novodobnih produkcij dediščine Velike vojne bo eno od pomembnih torišč raziskav predloženega projekta. V raziskavi bomo identificirali in preučili različne vidike, agende in vloge, ki jih imajo akterji in skupine v spreminjajočih se konstrukcijah socialnega spomina z ustvarjanjem takšnih dediščinskih infrastruktur na prostem. Vprašanje je, kako te dejavnosti in interakcije posredujejo izkušnje in spomine, ki jih zajemajo sodobni memoriali, in diskurze, ki posredujejo njihovo polifono (ali celo sporno) konstrukcijo.
Družbeni vidiki darovanja organov in tkiv v Sloveniji: analiza spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov za oblikovanje programov za doseganje vedenjskih sprememb
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tanja Kamin
Trajanje projekta: 01.01.2016 - 31.12.2018
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
Presaditev organov in tkiv kot oblika metode zdravljenja je pomembno napredovala, tako v stopnji preživelih pacientov po presaditvi, kot tudi v razvijanju novih presaditvenih metod. Uspešnost presaditve kot metode zdravljenja pa poraja veliko nesorazmerje med številom organov, ki so na voljo za presaditev, in številom ljudi, ki čaka na presaditev. Povpraševanje po vitalnih organih je v zadnjih desetletjih eksponentno naraslo, saj je za veliko kroničnih srčnih, pljučnih in bolnikov na jetrih, presaditev edina možnost za preživetje. V Sloveniji trenutno čaka na čakalni listi za presaditev 245 pacientov, ki jim bo presaditev podaljšala življenjsko dobo in znatno izboljšala kakovost življenja; samo v letu 2013 je med čakanjem na presaditev v Sloveniji umrlo 10 ljudi, ker je njihova bolezen napredovala do točke, ko presaditev ni bila več mogoča. Metoda presaditve lahko doseže svoj potencial šele, ko jo družba odprto sprejme in je število ljudi, ki so pripravljeni darovati svoje organe po smrti, v skladu s povpraševanjem po organih za presaditev. Čeprav se več kot polovica Slovencev strinja s presaditvijo organov in tkiv kot obliko medicinskega zdravljenja in celo izkazuje svojo namero za darovanje organov in tkiv po svoji smrti, ali za privolitev v darovanje organov svojih sorodnikov, je le 0,22 % Slovencev uradno registriranih kot darovalcev organov. Na splošno so stališča pretežno naklonjena darovanju organov, vendar tem naklonjenim stališčem ne sledi tudi vedenje. Zaradi pomanjkanja raziskav na to temo, nimamo prave razlage tega razkoraka. Centralno zasnovane kampanje za darovanje organov večinoma niso uspešne in učinkovite, kar še dodatno potrjuje, da učinkovita promocija za posmrtno darovanje organov ni mogoča brez razumevanja spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov darovanja organov in tkiv v posamezni družbi.
S projektom želimo najti načine, kako zmanjšati razkorak med povpraševanjem in ponudbo organov in tkiv ob pogoju, da presaditev organov ostane v celoti prostovoljna, odvisna od pripravljenosti ljudi za darovanje svojih organov ali organov svojih bližnjih po smrti drugim, ki jih potrebujejo. S projektom želimo poglobiti znanje o dejavnikih, ki vplivajo na pripravljenost za darovanje organov in razumevanje razkoraka med izraženo pripravljenostjo, namero in dejanskim vedenjem, povezanim z darovanjem organov in tkiv. Glavni cilj projekta je raziskati, problematizirati in pridobiti poglobljeno znanje o družbenih vidikih darovanja organov v Sloveniji. Cilj bo dosežen s podrobno analizo zaviralnih in spodbujevalnih dejavnikov za posmrtno darovanje organov in tkiv, ki ji bodo sledila priporočila za načrtovanje programa za doseganje vedenjskih sprememb (več pogovorov o darovanju organov z družinskimi člani in več darovalcev) v slovenski populaciji. Razumevanje zaviralnih in spodbujevalnih dejavnikov bomo pridobili s kvantitativno anketo na reprezentativnem vzorcu splošne populacije v Sloveniji, kvalitativnimi poglobljenimi intervjuji z zdravstvenimi strokovnjaki, moderatorji zdravstvenih spletnih skupnosti in z novinarji, ki poročajo o zdravstvenih temah ter fokusnimi skupinami splošne populacije in posameznih skupin segmentirane populacije, kot tudi z analizo diskurzov množičnih in družbenih medijev, ki sooblikujejo javno mnenje, prepričanja ljudi ter informacije o darovanju organov in tkiv. V projektu bomo na podlagi rezultatov raziskave izdelali priporočila in smernice za razvijanje programov za spremembo vedenja na področju darovanja organov in tkiv, ki bodo v pomoč pri načrtovanju in implementaciji uspešne in učinkovite promocije darovanja organov in tkiv, ki upošteva slovenski kulturni in družbeni kontekst darovanja organov.
Korporativno upravljanje družb v državni lasti: sodobni izzivi in dileme za Slovenijo in EU
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Rado Bohinc
Zunanji vodja: UL FDV
Trajanje projekta: 01.01.2016 - 31.12.2018
Nacionalni projekt
Center za primerjalno pravne raziskave
Slovenija je ena izmed EU držav, ki jo je svetovna finančna in gospodarska kriza najbolj prizadela. Iz uspešno zaključenega raziskovalnega projekta »Pravno ekonomski vidiki korporacijskega upravljanja v javnem in zasebnem sektorju kot orodja za premagovanje gospodarske in razvojne krize« (vodja prof. dr. Rado Bohinc), ki ga je v obdobju 2011-2014 financirala ARRS, med drugim izhaja, da je neučinkovito korporativno upravljanje družb v državni lasti (SOE) pomemben razlog za gospodarsko neuspešnost Slovenije v zadnjih letih. Tudi Evropska Komisija v Sporočilu z dne 5. marec 2014 opozarja na presežna makroekonomska neravnovesja v Sloveniji ter kot vzroke za tveganja našteva zlasti visoko vpletenost države v gospodarstvo ter šibko korporativno upravljanje predvsem SOE. Podobno tudi OECD v poročilih iz leta 2011, 2013 in 2015 ugotavlja neučinkovito korporativno upravljanje SOE ter ga označuje kot enega poglavitnih vzrokov za krizo v Sloveniji. Predlagani raziskovalni projekt bo zato osredotočen na sodobne izzive korporativnega upravljanja SOE, zlasti v Sloveniji, a tudi v perspektivi EU in OECD.
Prvi del projekta bo namenjen zlasti poglobljeni analizi poglavitnih šibkosti tako na normativni kot tudi izvedbeni ravni delovanja korporativnega upravljanja SOE v Sloveniji; opravljena bo analiza ter identifikacija dobrih tujih praks v državah EU in OECD. Posebna pozornost bo namenjena Smernicam OECD za korporativno upravljanje SOE (Smernice), saj se je v letu 2014 - na temelju novih spoznanj iz desetletnih izkušenj z njihovo (ne)aplikacijo v praksi - pričel postopek revizije in je že pripravljen osnutek prenovljenih Smernic. Projekt bo med drugimi naslavljal naslednja vprašanja: zagotavljanje učinkovitega regulatornega okvira za SOE (vključno z razmejitvijo lastniške in regulatorne funkcije države); položaj in posebnosti države v vlogi lastnice; enakopravna obravnava delničarjev; transparentnost poslovanja in objavljanja podatkov; kadrovanje in položaj ter pristojnosti odborov SOE.
Z ozirom na najnovejša spoznanja pravne in ekonomske znanosti, ki izvirajo iz desetletnih izkušenj z (ne)implementacijo Smernic ter so pomembno generirala osnutek prenovljenih Smernic, bo drugi del projekta poglobljeno obravnaval tudi vprašanja razlogov, ki utemeljujejo državno lastništvo ter vprašanje lastniške politike države, vključno z vprašanjem trajnostnega poslovanja in družbeno odgovornega korporativnega upravljanja ter s tem povezanega socialnega tržnega gospodarstva za 21. stoletje; zahteva po rasti, od katere bodo imeli koristi vsi ljudje, je namreč eden ključnih poudarkov iz dokumenta Komisije »Evropa 2020«, država kot družbeno odgovorna lastnica pa lahko k temu močno pripomore.
Tretji del raziskovalnega projekta bo ponudil konkretne institucionalne rešitve ter družbene inovacije, ki bodo upoštevale družbeno stvarnost in specifike (post)tranzicijske Slovenije ter ne bodo izhajale le iz tujih dobrih praks, temveč tudi iz domačih dosedanjih slabih praks korporativnega upravljanja SOE. Ponujene rešitve in inovacije zlasti ne bodo temeljile na popreproščenem in večkrat izkazano neučinkovitem mehanskem prenosu pravnih institutov iz enega (dobro delujočega) družbenega sistema v slovenski prostor. Izvajanje prava v praksi (law in action) je v veliki meri odvisno od dejavnikov zunaj pravnega besedila (law in books), ki naj bi se v družbenih odnosih oziroma v praksi izvajalo. V Sloveniji in drugih primerljivih državah zlasti mehki pristopi oziroma soft law v obliki kodeksov ter priporočil ne učinkujejo enako kot v dobro upravljanih državah z bogato in uspešno tradicijo vladavine prava ter tržne ekonomije. Pomenljivo je, da tudi osnutek prenovljenih Smernic izrecno poudarja, da isti pristopi in priporočila niso učinkoviti oziroma uporabni v vseh (družbenih) kontekstih. V tem delu bodo podani predlogi za razvoj korporacijske zakonodaje z uvajanjem najsodobnejših pristopov korporativnega upravljanja družb na splošno in zlasti SOE.
Slovenska znanstvena besedila: viri in opis
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Nataša Logar
Trajanje projekta: 01.01.2016 - 31.12.2018
Nacionalni projekt
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
Razvoj in uporaba slovenskega znanstvenega jezika v visokem šolstvu ter znanosti je zadnja leta eno osrednjih vprašanj slovenske jezikovne politike. Problem je izpostavljen tudi v Resoluciji o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, na vpliv, ki ga imata znanje in razvoj znanstvenega jezika na vitalnost posameznega jezika, pa opozarja tudi več evropskih študij. Zaradi tega je nujno izdelati sodobne referenčne jezikovne vire, ki bodo pomagali opolnomočiti slovenski znanstveni jezik, in na njih izvesti celovite raziskave tega segmenta slovenščine.
V zadnjem času so slovenske univerze začele vzpostavljati repozitorije svojih publikacij, ki vsebujejo raznorodna besedila, od doktorskih del do znanstvenih in strokovnih prispevkov. Pomemben mejnik je leta 2013 vzpostavljeni Nacionalni portal odprte znanosti, ki agregira vsebine iz repozitorijev slovenskih univerz. Portal že ponuja dostop do prek 123.000 slovenskih objav s širokega nabora strokovnih področij. Ta dela so izjemno dragocen, a zaenkrat še popolnoma neizkoriščen vir podatkov o znanstveni slovenščini, kot tudi bogat vir terminoloških podatkov.
Cilj projekta je preseči omenjene pomanjkljivosti ter omejitve, in to z več vidikov. V projektu bomo izdelali obsežen korpus slovenske znanstvene slovenščine, ki bo vseboval besedila, prevzeta s portala odprte znanosti. Besedila bodo zajeta iz izvornega formata (večinoma PDF), kar bo zahtevalo razvoj metod za čiščenje besedil, luščenje strukture dokumentov ter pretvorbo v enovit in standardiziran zapis XML. Korpus bo jezikoslovno označen z na novo razvitimi orodji, ki bodo še izboljšala kakovost označevanja jezikovnih virov slovenščine. Razvili bomo tudi metode za klasifikacijo besedil in luščenje ključnih besednih zvez, ki bodo izboljšale uporabnost portala odprte znanosti s tem, da bo z njimi omogočeno bolj kompleksno iskanje po vsebinah, s priporočili ključnih besednih zvez pa bo nadgrajen tudi vmesnik za knjižničarje, ki v univerzitetne repozitorije vnašajo nova besedila.
Korpus bo služil kot osnova za nove metode avtomatiziranega luščenja slovenske terminologije. Izluščeni terminološki kandidati bodo objavljeni prek prosto dostopnega spletnega slovarskega vmesnika, ki bo omogočal tako pregledovanje kot urejanje zbirk, kar bo slovenskim znanstvenim skupnostim z najrazličnejših področij omogočilo vključitev v upravljanje s terminologijo svojega področja. S strani treh izmed teh skupnosti bomo pridobili tudi odziv na terminološko zbirko, ki jo bomo zanje pripravili v projektu. Pomemben segment projekta je tudi prva empirično zasnovana raziskava slovenskega znanstvenega jezika, ki bo temeljila na reprezentativnem korpusu. Opis znanstvene slovenščine bomo dopolnili z izvedbo anket in poglobljenih intervjujev, s katerimi bomo pridobili podatke o tistih delih znanstvenega pisanja v slovenščini, s katerimi imajo pisci (zlasti doktorski študenti in mlajši doktorji znanosti) največ težav. Na podlagi ugotovitev bomo pripravili priročnik za dobro znanstveno pisanje v slovenščini.
Rezultati projekta bodo dostopni v največji možni meri: izdelani viri in orodja bodo prosto in javno dostopni širši raziskovalni skupnosti, s čimer bodo pripomogli k napredku korpusnega jezikoslovja, digitalne humanistike in jezikovnih tehnologij za slovenščino. Viri bodo arhivirani v repozitoriju raziskovalne infrastrukture CLARIN.SI, ki bo prevzela tudi vzdrževanje korpusa po zaključku projekta. Projekt bo v svoje aktivnosti prek dveh delavnic in konference vpel tudi širšo slovensko znanstveno skupnost in druge zainteresirane javnosti.
Pri projektu bo sodelovalo deset raziskovalcev s štirih znanstvenoraziskovalnih ustanov, ki si bodo za uresničitev zastavljenih ciljev prizadevali z različnimi, a komplementarnimi znanji. Cilji, ki jih bomo v projektu dosegli, so: okrepitev slovenskega znanstvenega jezika, boljša opremljenost slovenskega jezika za delovanje v informacijski družbi in zagotavljanje večje odprtosti znanstvenih rezultatov.
Spolna diferenciacija v medijski industriji
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Breda Luthar
Trajanje projekta: 01.01.2016 - 01.01.2016
Nacionalni projekt
Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje
V iskanju trajnostne odgovorne porabe (TOP)
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Urška Golob Podnar
Trajanje projekta: 01.01.2016 - 31.12.2018
Nacionalni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
Ozadje
Področje trajnostne porabe in proizvodnje se je v zadnjih letih hitro razvijalo, vendar vsakodnevni problemi na osebni, nacionalni in mednarodni ravni kažejo potrebo po več in boljših raziskavah na tem področju. Intenziven razvoj in različni etični vidiki trajnosti so ustvarili številne neskladnosti, protislovja in nejasnosti. Raziskovalci in strokovnjaki iz prakse so pogosto soočeni z nekaterimi osnovnimi vprašanji, kot so: Kakšne so dimenzije trajnosti? Kdo je odgovoren za trajnostni razvoj? Kakšna je vloga potrošnikov in podjetij v tem procesu?
Raziskovalni problem
Trenutne raziskave kažejo pomanjkanje celovitega pogleda, ki bi povezoval vse deležnike, da bi dosegli trajnostno odgovorno porabo. Zaradi nenehno razvijajočega se koncepta trajnosti in globalnih sistemskih sprememb na trgih in v načinu življenja, pojem trajnosti ni bil v celoti operacionaliziran v praksi. To pomeni, da je večina poudarka na makro in mikro ravni na okoljski dimenziji trajnostnega razvoja. Odgovornost za resnične spremembe, ki vodijo k bolj trajnostnem gospodarstvu, je razdeljena med različnimi akterji v gospodarstvu. Potrošniki, podjetja in oblikovalci politike morajo prispevati svoj delež moči za resnične spremembe. Za nadaljnje raziskovanje ostaja vprašanje, kako bi bili potrošniki lahko bolj odgovorni in kako bi podjetja razvijala bolj uresničljive načrte za trajnostni razvoj v zvezi s trajnostno odgovorno potrošnjo.
Cilji projekta
Raziskave kažejo, da so vzorci porabe in proizvodnje v številnih panogah netrajnostni in njihovo spreminjanje predstavlja pomemben izziv, ki ga je treba obravnavati tako na makro kot mikro ravni. Zato lahko izboljšan mednarodni in dinamični makroekonomski vpogled v te vzorce pomaga odkriti primerne vzvode za spremembe. Uporabili bomo institucionalni pristop, skupaj s teorijo socialnega konstruktivizma za razumevanje trajnostnih vprašanj na makro ravni. Uporaba teh spoznanj na mikro ravni zahteva globlje razumevanje vedenja potrošnikov in poslovnih praks. Osredotočili se bomo na ugotavljanje predhodnikov, ki igrajo najbolj pomembno vlogo pri oblikovanju vedenja posameznikov in nasprotujočih si potrošniških ciljev, ki ustvarjajo vrzeli, ki vodijo k trajnostnemu vedenju. Raziskovanje menedžerskih praks in vključevanja ciljev trajnostnega razvoja v strateških načrtih bo omogočilo ugotoviti morebitne predloge vrednosti za trajnostne strategije. Na tej ravni bomo uporabili teorijo družbene menjave in prevladujoče domene storitev. Naš cilj je globlje razumevanje procesa strategije trajnostnega razvoja in morebitnih rezultatov, ki bi podjetjem omogočili sprejemanje boljših odločitev in raziskava učinkov interakcije med potrošniki in podjetji pri ustvarjanju trajnostne vrednosti.
Metodologija
Projekt uporablja večmetodni pristop za proučevanje raziskovalnega problema iz različnih perspektiv (podjetja in potrošniki, z uporabo vsebinske analize, mikroekonomskih modelov, ekonometrične analize, potrjevalne faktorske analize, conjoint analize in eksperimentov).
Prispevek
Predlagani projekt uvaja novo orodje za empirično spremljanje sprememb v trajnosti na makro in mikro ravni. Naš prispevek je poskus teoretične in empirične združitve različnih ravni in vidikov trajnosti in razumevanje vrednosti na strani proizvodnje in porabe, sprejemanje kompromisov med različnimi dimenzijami trajnosti in institucionalizacijo trajnosti na nacionalni/evropski ravni.
Prednosti skupine
Partnerji združujejo množico znanja in spretnosti, potrebne za uspeh projekta, na področju vedenja potrošnikov in managerskih strategij (EF), mikro in makroekonomskega modeliranja in ekonometrije (IER) ter družbene odgovornosti in komuniciranja (FDV). Projektna skupina ima bogate svetovalne izkušnje za management podjetij in javno politiko ter širjenje znanj skozi izobraževalni proces. Raziskovalci bodo sodelovali z uglednimi raziskovalci iz WU na Dunaju v Avstriji, Univerze v Leedsu v Veliki Britaniji, Univerze Harvard v ZDA in Univerze Aarhus na Da
Razvoj komunikološke znanosti
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Alojzij Slavko Splichal
Trajanje projekta: 01.01.2016 - 01.01.2016
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
MLADI RAZISKOVALEC Tomaž Pušnik
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Metka Kuhar
Trajanje projekta: 01.11.2015 - 01.11.2015
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
Mladi raziskovalec Marjan Cugmas
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleš Žiberna
Trajanje projekta: 01.11.2015 - 01.11.2015
Nacionalni projekt
Center za metodologijo in informatiko
EU/CEDEFOP: Learning Culture in Organisations
Vodja projekta na FDV: dr. Dana Mesner Andolšek
Trajanje projekta: 01.10.2015 - 01.10.2015
Mednarodni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Pisarna IDV
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Valentina Hlebec
Trajanje projekta: 01.10.2015 - 01.10.2015
Nacionalni projekt
IDV
EU/H2020: SUSTAIN - European Social Survey Sustainability
Vodja projekta na FDV: znan.sod.dr. Brina Malnar
Trajanje projekta: 01.10.2015 - 01.10.2015
Mednarodni projekt
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
MLADA RAZISKOVALKA Iris Koleša
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Anže Burger
Trajanje projekta: 01.10.2015 - 01.10.2015
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
MLADI RAZISKOVALEC May Doušak
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Mitja Hafner Fink
Trajanje projekta: 01.10.2015 - 01.10.2015
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
MLADA RAZISKOVALKA Nina Perger
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Alenka Švab
Trajanje projekta: 01.10.2015 - 01.10.2015
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
Raziskovanje učinkov programa Erasmus+: Mladi v akciji (RAY)
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.10.2015 - 31.12.2020
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
Mreža RAY je odprta, samoupravna evropska raziskovalna mreža nacionalnih agencij in njihovih raziskovalnih partnerjev. Glavni cilj mreže RAY je prispevati k boljšemu razumevanju mednarodnega mladinskega dela in učne mobilnosti mladih in s tem razvoju politike na področju mladine v Evropi ter tudi k razvoju mednarodne prakse mladinskega dela in učne mobilnosti.
Raziskave v okviru RAY so usmerjene na spremljanje programa Erasmus+: Mladi v akciji in Evropske solidarnostne enote, vključno z vsemi njihovimi ključnimi ukrepi. Ustrezne raziskovalne dejavnosti se načrtujejo neprekinjeno v celotnem trajanju evropskih programov za mlade (2014–2020).
Cilj mreže RAY je izvajanje visoko kakovostnih raziskav, ki temeljijo na visoki stopnji usposobljenosti in strokovnega znanja partnerjev na področju (mednarodnega) mladinskega dela in učne mobilnosti mladih. Partnerji mreže RAY se držijo skupnih standardov družbenih in izobraževalnih raziskav v skladu z mednarodno sprejetimi etičnimi standardi.
V zvezi s tem želi RAY spodbujati dialog med raziskavami, politiko in prakso. Posebnost mreže RAY je njena evropska razsežnost ter nadnacionalni, večjezični, medkulturni in interdisciplinarni raziskovalni pristop.
Raziskovalni program RAY vključuje sedem raziskovalnih projektov. Raziskovalne dejavnosti pripravljajo delovne skupine v posvetovanju z Evropsko komisijo. V tem obdobju so bile za Slovenijo predvidene tri dolgoročne raziskave:
1. Splošna analiza in spremljanje učinkov programa E+: MVA
2. Analiza učinkov sodelovanja v programu E+: MVA na aktivno participacijo in državljanstvo
3. Analiza razvoja kompetenc in izgradnje kapacitet v programu E+: MVA
Analize predstavljajo zanesljive dokaze za boljše razumevanje procesov in rezultatov v mladinskem delu in neformalnem izobraževanju.
EU/E+/CBHE: EuroPS - Curriculum Development Joint European Political Science MA
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Miro Haček
Trajanje projekta: 01.09.2015 - 01.09.2015
Mednarodni projekt
Center za proučevanje upravno-političnih procesov in institucij
EU/E+/Jean Monnet-Project: STANDUP for your career: Innovative humour - based approach to teaching and learning EU topics
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Marinko Banjac
Trajanje projekta: 01.09.2015 - 01.09.2015
Mednarodni projekt
Center za politično teorijo
EU/E+/Jean Monnet-Modules: CASEU - Contemporary Administrative System of the European Union
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.09.2015 - 31.08.2018
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Namen projekta je izvajanje pedagoškega modula na temo Evropske unije, ki obravnava Unijo kot sodobni upravni sistem. Za izvajanje predmeta bo pripravljen kvaliteten učni načrt, ki bo podprt z najnovejšimi znanstvenimi dognanji in znanstveno literaturo. V okviru predmeta bodo predavali mednarodno priznani strokovnjaki, ki bodo z različno disciplinarno podlago osvetlili kompleksnost Evropske unije kot upravnega sistema. Pri izvajanju programa bo uporabljen multidisciplinaren pristop: predavali in sodelovali bodo gostujoči predavatelji, politični odločevalci ter predstavniki civilne družbe; uporabili bomo tudi nove pedagoške pristope – t.i. obrnjeno učenje, kombinirano učenje, problemsko učenje -, v okviru delovnih seminarjev bomo uporabili različne metode dela: skupinske razprave, okrogle mize, državljanske porote, državljanski procesi, delo v manjših skupinah, študije primerov ter praktično delo in kvizi. Projekt se predvsem poskuša odmakniti od zastarele pedagoške prakse klasičnih ex cathedra predavanj in vpeljati v visokošolski kurikul učni načrt z naslednjimi značilnosti: (1) nove vsebine, ki so rezultati znanstvenih raziskav; (2) predavatelji z različnih strokovnih področij in z bogatimi izkušnjami iz praks (predavanj bodo v naprej pripravljena, razprave s predavatelji bodo potekale v učilnicah); (3) novi pedagoški pristopi bodo temeljili na praktičnih nalogah, s pomočjo katerih bodo študenti pridobivali na samozavesti in veščinah sodelovanja v skupinah. Na podlagi sprotnih (samo)evalvacij in ocen študentov se bo zagotavljala kakovost ter vsebinska in pedagoška ustreznost programa. Poleg naštetega, pedagoški modul omogoča tudi bivšim študentom, da se seznanijo z različnimi temami ter preko programa izmenjujejo delovne izkušnje.
EU/H2020: SERISS - Synergies or Europe's Research Infrastructures in the Social Sciences
Vodja projekta na FDV: znan.sod.dr. Brina Malnar
Trajanje projekta: 01.07.2015 - 01.07.2015
Mednarodni projekt
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
Raziskovanje ravni aktivnega državljanstva med študenti UL
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Miro Haček
Trajanje projekta: 01.05.2015 - 01.05.2015
Nacionalni projekt
Center za proučevanje upravno-političnih procesov in institucij
EU/COST- IC1410: DigiLitEY - The digital literacy and multimodal practices of young children
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Bojana Lobe
Trajanje projekta: 01.04.2015 - 01.04.2015
Mednarodni projekt
Center za metodologijo in informatiko
EU/COST-IC1408: CRoNoS - Computationally-intensive methods for the robust analysis of non-standard data
Vodja projekta na FDV: zasl.prof.dr. Anuška Ferligoj
Trajanje projekta: 01.03.2015 - 01.03.2015
Mednarodni projekt
Center za metodologijo in informatiko
MP/NFM: ODA - Očetje in delodajalci v akciji
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.02.2015 - 01.02.2015
Mednarodni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
MP/NFM: EQPOWEREC - Enakost spolov pri razdelitvi ekonomske moči: razumevanje in preseganje ovir enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.02.2015 - 01.02.2015
Mednarodni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
EU/E+/SP-Youth: Recognize it - Priznajmo neformalno
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Marinko Banjac
Trajanje projekta: 01.02.2015 - 01.02.2015
Mednarodni projekt
Center za politično teorijo
MP/NORFACE WSF: OSI - Our Childrens Future
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Maša Filipovič Hrast
Trajanje projekta: 01.02.2015 - 01.02.2015
Mednarodni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
BledCom 2015, 22. mednarodni simpozij za raziskovanje v odnosih z javnostmi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Dejan Verčič
Trajanje projekta: 01.01.2015 - 01.01.2015
Nacionalni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
EU/EaSI Programme: Addressing the needs of informal carers throughout the EU with particular reference to social inclusion and poverty reduction
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Valentina Hlebec
Trajanje projekta: 01.01.2015 - 01.01.2015
Mednarodni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
Internetno raziskovanje
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.01.2015 - 31.12.2018
Nacionalni program
Center za družboslovno informatiko
Vpetost interneta v sodobno družbo predstavlja za družboslovne znanosti pomemben predmet raziskovanja in hkrati odpira nove možnosti razvoja inovativnih raziskovalnih metod. Predlagani raziskovalni program zajema oba vidika: internet kot objekt in internet kot orodje družboslovnega proučevanja.
INTERNET KOT OBJEKT obsega široko področje raziskovanja, od problemov internetne družbe, tehnološko-socioloških, komunikoloških, kadrovskih in marketinških vidikov novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) do razvoja družbenih aplikacij (npr. e-učenje, e-zdravstvo, e-uprava, e-poslovanje, igrifikacija). V tem okviru se posebej osredotočamo na proučevanje:
vloge interneta v e-družboslovju pri integraciji virtualnega raziskovalnega sodelovanja v spletne platforme za načrtovanje, zbiranje in analizo družboslovnih podatkov;
digitalnih neenakosti s poudarkom na premagovanju izključenosti starejših, kjer ima posebno vlogo analiza digitalnega razkoraka na osnovi časovne distance;
varne rabe interneta in preprečevanja nezakonitih in škodljivih vsebin na internetu;
dejavnikov in posledic medijske večopravilnosti, ki so vezani na vključevanje IKT v vsakdanje življenje;
dejavnikov posvajanja naprednih podpornih in mobilnih tehnologij za izboljšanje družbene vključenosti in kakovosti življenja med različnimi populacijskimi segmenti;
inovativnih aplikacij interaktivnih spletnih iger v neformalnih oblikah izobraževanja.
Pri proučevanju INTERNETA KOT ORODJA se program osredotoča na razvoj inovativnih metod in znanj, ki so povezana z internetno posredovanimi načini zbiranja podatkov na področjih:
metodoloških dejavnikov kakovosti podatkov v spletnih anketah;
novih izzivov implementacije spletnih anket v praksi, kot so spletni paneli, uporaba mobilnih naprav;
vključevanja tehnologij inteligentnih sistemov in jezikovnih tehnologij v pripravo anketnih vprašalnikov in zbiranje podatkov;
prilagoditev metod za testiranje uporabnosti internetnih storitev na večfunkcijskih in mobilnih napravah glede na lastnosti ciljnih populacij;
uporabe parapodatkov (digitalnih sledi) za poglobljen vpogled v vedenjske vzorce proučevanih oseb v procesu zbiranja empiričnih podatkov.
Raziskovalna skupina je aktivna in uveljavljena v mednarodni znanstveni skupnosti, kar dokazujejo dosedanji mednarodni znanstveni in družbenoekonomski dosežki (publikacije, citati, nagrade, članstva v uredniških odborih, sodelovanja v mednarodnih organizacijah, omrežjih in projektih ter znanstveno sodelovanja in mentorstva, kot tud portal WebSM in orodje za spletno anketiranje 1KA). Podobno potrjujejo dosežki in aplikacije v nacionalnem okviru (projekt RIS, Dan spletnega anketiranja, projekta varne rabe interneta SAFE.SI in SPLETNO-OKO). Vse navedeno zagotavlja, do bodo predlagane programske aktivnosti uspešno implementirane in nadgrajene, posebej v smislu razvijanja globalne znanstvene odličnosti ter prenosa novih spoznanj v prakso.
Analiza dela, izobraževanja in zaposlovanja
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Miroslav Stanojević
Trajanje projekta: 01.01.2015 - 31.12.2019
Nacionalni program
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Raziskovalni program je na splošno vpet v široko temo prehoda iz 'realnega socializma' v 'tržno gospodarstvo', ki se prekriva s procesi evropeizacije 'post-komunističnih' družb in njihovega prehoda v 'post-fordizem'. Izhodiščni konceptualni okvir programa je neo-institucionalna teorija v obliki, v kateri je bila definirana v knjigi Varieties of Capitalism (Hall in Soskice, 2001) ter dopolnjevana v poznejših kritikah (Crouch: 2005; Streeck in Thelen, 2005). VoC teorija v osnovi poudarja obstoj močnih in sistematičnih medsebojnih povezav oz. 'institucionalnih komplementarnosti' med sistemi socialne zaščite, temeljnimi tipi kvalifikacij in prevladujočimi tržnimi strategijami podjetij. Tovrstno 'institucionalno komplementarnost' je povzela s konceptom blaginjski produkcijski režim (BPR) (Estevez-Abe, Iversen in Soskice, 2001; Iversen, 2005).
Nagli politični pluralizaciji družb 'realnega socializma', ki se je sprožila ob koncu 80. in začetku 90. let, je praviloma sledil val večinoma nekonfliktnih neo-liberalnih sprememb in, temu ustrezen, val nagle rekomodifikacije dela. Rezultati teh procesov so bili – v primerjavi s (tako postopnimi kot naglimi) liberalizacijami družb demokratičnega kapitalizma, značilno bolj radikalni; bolj neo-liberalni od rezultatov neoliberalnih sprememb na zahodu.
Slovenija je bila izjema. V kapitalizem je vstopila na alternativen način. Rezultat te spremembe je bil neo-korporativizem z vsemi ustreznimi blaginjskimi oz. 'keynesianskimi' korelati (Bohle & Greskovits, 2007; 2012; Feldman, 2006). Ta sistem je v Sloveniji deloval vsaj deset let. V najnovejšem obdobju, od približno srede prejšnjega desetletja, pa potekajo na Slovenskem spremembe, ki imajo značilnosti (radikalnega) neo-liberalnega obrata.
Temeljni cilj raziskave je pojasnitev tako geneze kot najnovejšega spreminjanja slovenskega sistema v kontekstu evropskih integracij in na sploh stopnjevanja pritiskov povezanih z globalizacijskimi procesi.
Na osnovi dosedanjih raziskovalnih rezultatov, orisanega izhodišča in v okviru temeljnega cilja se bo programska skupina tudi v naslednjem obdobju osredotočila na proučevanje 'institucionalnih (ne) komplementarnosti' oz. spreminjanja blaginjskega produkcijskega režima v Sloveniji. Znotraj širokega spektra institucionalnih (ne)komplementarnosti se bo skupina ukvarjala, prvič, z ožjimi vprašanji (ne)komplementarnosti na mikro ravni (posebej med podjetji in njihovimi deležniki / družbenim okoljem); drugič, ta mikro-razmerja bo skušala povezovati s širšimi gibanji in razcepi na trgu dela (segmentacija in fleksibilizacija trga dela); in, tretjič, s strateškimi spremembami v območju interesnega (intermediarnega) organiziranja in oblikovanja javnih politik.
NRP Politološke raziskave
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Danica Fink Hafner
Trajanje projekta: 01.01.2015 - 01.01.2015
Nacionalni program
Center za politološke raziskave
Slovenija in njeni akterji v mednarodnih odnosih in evropskih integracijah
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Andreja Jaklič
Trajanje projekta: 04.04.2019 - 01.01.2015
Nacionalni program
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Tektonske spremembe v svetu (vzpon novih sil - npr. Kitajske; erozija dominacije ZDA, množične migracije, brexit, trgovinske vojne, četrta industrijska revolucija, digitalizacija) je pandemija Covid-19 še poglobila. Mednarodni odnosi postajajo kompleksnejši, države in drugi akterji vse soodvisnejši. Vladanje v mednarodni skupnosti je zato pred novimi izzivi (kot so gospodarske, socialne, podnebne, okoljske in tudi zdravstvene krize) in priložnostmi, ki zahtevajo multilateralne odzive. Liberalni svetovni red je številnim malim državam, kot je Slovenija, omogočal neodvisnost in stabilno mednarodno (so)delovanje. Ažurno spremljanje in razumevanje sprememb v svetovnem redu in razvijanje odpornosti v VUCA svetu je zato za male države ključno, a tudi iskanje novih rešitev za odpravljanje zaznanih slabosti in tveganj sedanjega mednarodnega sistema. Vse to je sestavni del znanosti o mednarodnih odnosih, pa tudi preseka mednarodne (politične) ekonomije, mednarodnega poslovanja in mednarodnega prava. Kompleksnost problemov v mednarodnih odnosih terja interdisciplinarno proučevanje in rešitve. Cilji programa so tako: (1) poglabljanje/ustvarjanje znanja o mednarodnih odnosih, mednarodni (politični) ekonomiji, integracijskih procesih in dejavnikih odpornosti malih držav in nedržavnih akterjev, (2) spodbujanje razvoja in krepitev mednarodnega vpliva Slovenije v okviru EU in širše, (3) (so)oblikovanje proaktivnih, odzivnih in prožnih strategij in politik slovenske države, podjetij in drugih akterjev, s ciljem krepitve konkurenčnosti in odpornosti Slovenije ter doseganja trajnostnega razvoja. Vzroke in dejavnike spreminjanja mednarodnih odnosov in svetovnega reda ter posledice za Slovenijo proučujemo v okviru treh medsebojno povezanih področij: 1) VLADANJE: (a) spremembe v svetovnem redu in posledice za Slovenijo, (b) norme in vrednote kot okvir vladanja v mednarodnih odnosih, (c) razvoj diplomacije; 2) INTEGRACIJE: (a) odzivnost EU na globalne spremembe in vprašanja strateške avtonomije EU, (b) diferencirana integracija in uresničevanje evropskih politik, (c) pokonfliktno upravljanje in integracija držav Zahodnega Balkana v EU; 3) MEDNARODNI EKONOMSKI ODNOSI IN RAZVOJ (slovenskih) ekonomskih subjektov ter nacionalnega gospodarstva: (a) učinkovitost različnih oblik mednarodnega udejstvovanja podjetij, (b) konkurenčne prednosti podjetij, (c) vpliv zunanjega okolja na procese internacionalizacije gospodarstva in ekonomske politike za uspešno vključevanje v procese globalizacije. Interdisciplinarni značaj programske skupine omogoča izvirno povezovanje med različnimi disciplinami, kot tudi med različnimi teorijami znotraj disciplin. Teoretične analize kombiniramo z empirično analizo, povezujemo sodobne statistične metode, ob uporabi različnih metod (t. i. pristopa mešanih metod) pa razvijamo tudi lastne metodologije.
EU/EaSI Programme: PRECARIR – The rise of the dual labour market: fighting precarious employment in the new member states through industrial relations.
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Miroslav Stanojević
Trajanje projekta: 01.12.2014 - 01.12.2014
Mednarodni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
EU/EaSI Programme: PRECARIOUS - Reducing precarious work in Europe through social dialogue
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.12.2014 - 01.12.2014
Mednarodni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Mladi raziskovalec Gregor Čehovin
Vodja projekta na FDV: asist.dr. Gregor Čehovin
Trajanje projekta: 01.11.2014 - 01.11.2014
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Mladi raziskovalec
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Branko Bembič
Trajanje projekta: 01.10.2014 - 01.10.2014
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Mladi raziskovalec
Vodja projekta na FDV: Ana Podvršič
Trajanje projekta: 01.10.2014 - 01.10.2014
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Evropska unija v šoli
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Ana Bojinović Fenko
Trajanje projekta: 01.02.2011 - 31.08.2015
Mednarodni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Evropska unija v šoli predstavlja sklop projektov o učenju o Evropski uniji in inovativnih načinih poučevanja o Evropski uniji, izvedenih v osnovnih in srednjih šolah med leti 2010 in 2015. Projekti so bili izvedeni pod vodstvom Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Njihova izvedba pa je bila podprta iz socialnega sklada Evropske unije za vseživljenjsko učenje ter Erasmus+ programa. V sklopu projektov so sodelovale interdisciplinarne skupine raziskovalcev, profesorjev in učiteljev s Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete, ter pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Projekti so vključevali raznolike raziskovalne in izobraževalne aktivnosti, kot so analize učnih načrtov, drugih materialov uporabljenih pri poučevanju, izvedbo 38 eksperimentalnih ur poučevanja, zasnovanih na inovativnih didaktičnih pristopih v šolah ter obiskih v osnovnih in srednjih šolah. Slednji so bili sistematično evalvirani prek intervjujev, fokusnih skupin učiteljev ter prek zbiranja povratnih informacij s strani učencev in dijakov.
Leta 2017 je projekt Kurikuli osnovnih šol obogateni z vsebinami o Evropski uniji – EU4PRIM prejel nagrado Evropske komisije »zgodba o uspehu in najboljša praksa«.
Dodatne informacije: Ana Bojinović Fenko (e-pošta: ana.bojinovic@fdv.uni-lj.si; telefon: 01 5805 224).
MP/NFM: ZaGOVOR - Z (od)govorom nad sovražni govor - Zagon neodvisnega povezovalnega telesa
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.09.2014 - 01.09.2014
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
EU/E+/Jean Monnet-Project: DACES - Development of Active Citizens of Europe through School
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.09.2014 - 31.08.2016
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Projekt DACES ima namen testirati, validirati in promovirati orodje za kombinirano učenje in poučevanje državljanstva, ki je bilo izdelano s pomočjo projekta ACES JM EU@School. Izdelano orodje se osredotoča na problem naraščajoče odtujenosti, poznavanja in nezaupanja mladih v institucije na nacionalni in nadnacionalni ravni. Orodje spodbuja refleksivni učni proces, je utemeljeno na konstruktivistični pedagoški paradigmi in je prostodostopno v okviru odprtokodnega izobraževalnega okolja Moodle. Omenjeno orodje se tudi ekstenzivno posveča učenju o pravicah državljanstva Evropske unije (EU), vloge EU in njenih institucij ter državljanstvu na splošno. Njegovo osnovno poslanstvo je spodbujanje učenja in poučevanja državljanstva (v kontekstu EU) iz vsebinskega, afektivno-vedenjskega ter kognitivnega zornega kota. Projekt DACES tako naslavlja potrebo po bolj strukturiranem in holističnem pristopu k državljanski vzgoji v izobraževalnem okolju primarnega in sekundarnega šolstva ter mladinskih organizacij. Obe izobraževalni okolji (formalnega in neformalnega izobraževanja) namreč izkazujeta pomanjkljivo pokritost evropske dimenzije, še posebej gledano skozi prizmo državljanske vzgoje, predvsem pa dominantnost vsebinske dimenzije kurikula državljanske vzgoje, ki je prevladuje na račun kognitivne in v največji meri na račun afektivno-vedenjske dimenzije. S projektom DACES in oblikovanjem zgoraj opisanega orodja nameravamo to spremeniti.
Raziskava med podjetji s tujim in mešanim kapitalov v SLO: Motivi in ovire za tuje investitorje
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Matija Rojec
Trajanje projekta: 01.09.2014 - 01.09.2014
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
1KA Enklik Anketa
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.09.2014 - 01.09.2014
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
» Obvladovanje nalezljivih bolezni s cepljenjem: kdo so dvomljivci in nasprotniki cepljenja in kako z njimi komunicirati?«
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Dejan Verčič
Trajanje projekta: 01.07.2014 - 01.07.2014
Nacionalni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
Determinante in učinki pozicioniranja slovenskih podjetij v globalnih verigah vrednosti
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Matija Rojec
Trajanje projekta: 01.07.2014 - 01.07.2014
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Družbeno odgovorno korporativno upravljanje kot temelj nove razvojne paradigme Slovenije in EU
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Rado Bohinc
Trajanje projekta: 01.07.2014 - 30.06.2017
Nacionalni projekt
Center za primerjalno pravne raziskave
Predmet raziskovanja prikazuje shema v prilogi 1.
Izboljšanje korporativnega upravljanja
Še pred dobrim desetletjem je veljalo, da morajo korporacijski modeli po svetu težiti k enemu samemu – anglo-saksonskemu modelu – če želijo postati učinkoviti in globalno konkurenčni. Vendar pa je mednarodna finančna kriza razkrila tudi vrsto slabosti omenjenega modela. Ena od slabosti izhaja iz načela maksimiranja vrednosti za delničarje, katerega vztrajno izvajanje v praksi je postal eden od pomembnih razlogov za finančno in gospodarsko krizo. Dejstvo, da je slabo korporativno upravljanje pomembno prispevalo k nastanku finančne in ekonomske krize, izhaja tudi iz dosedanjih ugotovitev še trajajočega ARRS projekta »Pravno ekonomski vidiki korporacijskega upravljanja kot orodja za premagovanje svetovne gospodarske in razvojne krize«. Neustreznost korporativnega upravljanja pa ni preteklost in izhaja iz Sporočila Komisije z dne 5. 3. 2014 (COM(2014)150 final) o makroekonomskih neravnotežij.
Predmet raziskovanja bo korporativno upravljanje na različnih ravneh: v zasebnem in javnem sektorju, v podjetjih v državni lasti in v bankah ter drugih finančnih organizacijah, pri čemer bomo za doseganje optimalnosti predlagali spremembe v smeri:
a) DIVERZIFIKACIJE KONCEPTA UNIFORMNE LASTNINSKE PRAVICE
Anahronizem, ki povzroča krizo sodobnega kapitalizma, je v tem, da civilizacijski (kulturni) razvoj ter intelektualne, tehnološke, demokratične in socialne razsežnosti prehitevajo razvoj ekonomske podstati družbene organizacije. Modernizacija prilastitvenih (proizvodnih) in upravljavskih odnosov je condicio sine qua non premagovanja krize sodobnega kapitalizma. Zato bo predmet proučevanja kako zapustiti koncept enotne lastninske pravice in zakonodajno izpeljati njeno diverzifikacijo na naslednje vrste lastnine: zasebno, javno (državno in občinsko), korporacijsko, zadružno in socialno.
b) ISKANJA PRIMERNIH SPODBUD ZA UVELJAVITEV FINANČNE IN STRUKTURNE PARTICIPACIJE
Finančna participacija krepi socialno kohezijo, ki je po mnenju evropskega komisarja Barniera ključna za okrevanje evropskega gospodarstva, saj je kakovosten element dobrega (trajnega) vodenja podjetij; izboljša motivacijo zaposlenih; zvišuje konkurenčnost in dobičkonosnost podjetij; zagotavlja večje število delovnih mest in krepi korporativno družbeno odgovornost (CSR).
Na aktualnost tematike na ravni EU kažeta sprejetje novejših dokumentov s strani Komisije in Evropskega parlamenta in pred kratkim v Bruslju izvedena konferenca.
c) KREPITVE CSR
V sedanji korporativni model je treba vnesti tudi elemente večje družbene odgovornosti, zato bomo podali predloge pravnih in ekonomskih spodbud za zasledovanje dolgoročnega interesa čim širšega kroga deležnikov, pri čemer bomo izhajali iz končnih ugotovitev raziskave, ki je bila financirana v okviru 7. Okvirnega programa Komisije: “Impact Measurement and Performance Analysis of CSR” (2010 – 2013).
d) SPODBUJANJA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA IN KOOPERATIV
Korporativno upravljanje razdolževanja realnega sektorja
Evropska Komisija je v že omenjenem sporočilu kot vir tveganja v Sloveniji navedla tudi preveliko zadolženost podjetij kot posledica neodgovornega korporativnega upravljanja v gospodarstvu in v bankah. Zato bomo raziskali možnosti za oblikovanje projektne skupine pod okriljem pristojnih institucij, ki bodo prispevale k prestrukturiranju podjetij in ohranjanju njihovih zdravih jeder, in pripravili predloge za ustvarjanje zakonskih podlag za delovanje organizacij, ki se ukvarjajo s t.i. turnaround managementom.
Financiranje SMEjev
V EU je več kot 20 milijonov SMEje (99 % vseh gospodarskih družb), zato so glavno gonilo gospodarske rasti, inovacij, zaposlovanja (zagotavljajo 2/3 delovnih mest in proizvedejo več kot polovico dodane vrednosti gospodarstva). Zavedajoč se njihovega pomena, bomo (po)iskali rešitve, kako izboljšati institucionalne pogoje za njihovo financiranje v Sloveniji in na ravni EU.
TAP ARRS Inovativne oblike bivalnih okolij za starejše ljudi v Sloveniji, skupaj z Urbanističnim inštitutom
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Maša Filipovič Hrast
Trajanje projekta: 01.07.2014 - 01.07.2014
Nacionalni projekt
Center za proučevanje družbene blaginje
EMA
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Petra Roter
Trajanje projekta: 01.06.2014 - 01.06.2014
Nacionalni projekt
EU/FP7: PROGRESS - Protection and Resilience of Ground based infRastructures for European Space Systems
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Iztok Prezelj
Zunanji vodja: CEA - COMMISSARIAT À L’ÉNERGIE ATOMIQUE ET AUX ENERGIES ALTERNATIVES (CEA) France
Trajanje projekta: 01.05.2014 - 01.05.2014
Mednarodni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
Global Navigation Satellite Systems (GNSS) Positioning, Navigation and Timing (PNT) services are used in almost all important societal sectors. The performance of these products is determined by parameters such as accuracy, availability, continuity and integrity as well as data confidentiality. The project focused on improving the resilience of Global Navigation Satelite Systems, such as Galileo (and EGNOS). PROGRESS focused on detecting and mitigating attacks on GNSS by highly skilled attackers, the number of which could increase in the near future. The ultimate goal was to enable advanced intelligence in GNSS architectures to ensure uninterrupted service performance. The potential impact of attacks should be reduced by proposed protection solutions, attacks should be detected and analysed for their impact, and if necessary, the affected elements of the GNSS should be reconfigured.PROGRESS has led to the following concrete results:1. A comprehensive risk assessment model has been developed that enables the identification of potential vulnerabilities in the cyber system architecture and physical infrastructure.2. Protection and detection methods were developed for scenarios of the following types of attack: Cyber Attacks, Radio Frequency (RF) Interference and Spoofing, Explosive and High Power Microwave Attacks. The detection technologies developed enable online threat monitoring and severity assessment.3. The central contribution of the project was the development of prototypes of The Security Monitoring System (E-SMoS) and Security Control Centre (E-SCC) to process alarms generated by the detection technologies, assess the impact, create situational awareness and support operators in responding and reconfiguring the systems after attacks. System reconfiguration can be done automatically or through human intervention. It is of vital importance for GNSS to understand the location of an attack and its impact. The main technological results of the project were validated in laboratories at Technology Readiness Level (TRL) 4.4. Methodological approach for assessing the societal and cross-sectoral impact of GNSS malfunction was developed and tested.5. Policy Roadmaps have been developed detailing the activities, timelines and costs to increase the Technology Readiness Level (TRL) of the project results.
EU/COST-IS1311: INTERFASOL - Intergenerational Family Solidarity across Europe
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Vesna Dolničar
Trajanje projekta: 01.05.2014 - 01.05.2014
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
EU/COST-TD1306: PEERE -New Frontiers of Peer Review
Vodja projekta na FDV: zasl.prof.dr. Anuška Ferligoj
Trajanje projekta: 01.05.2014 - 01.05.2014
Mednarodni projekt
Center za metodologijo in informatiko
Center za marketing in odnose z javnostmi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Dejan Verčič
Trajanje projekta: 01.04.2014 - 01.04.2014
Nacionalni projekt
Center za marketing in odnose z javnostmi
EU/COST-IS1308: Populist Political Communication in Europe: Comprehending the Challenge of Mediated Political Populism for Democratic Politics
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Alojzij Slavko Splichal
Trajanje projekta: 01.04.2014 - 01.04.2014
Mednarodni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
Po projektna finančna podpora - Post Award Support
Vodja projekta na FDV: zasl.prof.dr. Anuška Ferligoj
Trajanje projekta: 01.01.2014 - 01.01.2014
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
Po projektna finančna podpora - Post Award Support
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Vasja Vehovar
Trajanje projekta: 01.01.2014 - 01.01.2014
Nacionalni projekt
Center za družboslovno informatiko
TP-Javno naročilo »Evalvacija instrumentov in operacij centrov odličnosti in kompetenčnih centrov
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Maja Bučar
Trajanje projekta: 01.01.2014 - 01.01.2014
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Kakovost življenja družbenih skupin
Vodja projekta na FDV: znan.svet.dr. Srna Mandič
Trajanje projekta: 01.01.2014 - 01.01.2014
Nacionalni program
Center za proučevanje družbene blaginje
Obramboslovje
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Marjan Malešič
Trajanje projekta: 01.01.2014 - 31.12.2017
Nacionalni program
Obramboslovni raziskovalni center
Raziskovalna skupina bo pri svojem delu izhajala iz ključnih teoretskih paradigem, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti v sodobnem svetu, pri čemer bo dala večji poudarek teorijam, ki so kritične do tradicionalnih pristopov k varnosti ter opozarjajo na nekonvencionalne oblike ogrožanja varnosti in izpostavljajo posameznika ter različne družbene skupine kot temeljni referenčni objekt varnosti. Pri tem bo raziskovanje upoštevalo kontekst socialno-ekonomske in finančne krize v svetu, saj kriza zaostruje obstoječe varnostne probleme in vpliva na pojav novih, hkrati pa omejuje možnosti držav in mednarodne skupnosti, da se z njimi ustrezno spoprimejo, saj so razpoložljivi viri zaradi posledic krize omejeni. Skupina bo delovala interdisciplinarno in sodelovala z raziskovalci z drugih, tako domačih kot tujih raziskovalnih inštitucij, ob tem pa bo oblikovala prilagodljive module, ki se bodo ukvarjali z naslednjimi vsebinskimi sklopi: globalna, regionalna, nacionalna varnost vs. varnost posameznika in družbenih skupin; preprečevanje oboroženih spopadov, analiza oboroženih spopadov in vloga mednarodnih akterjev pri zaustavljanju spopadov in po-konfliktni obnovi držav-varnostni, ekonomski, politični, upravni in vrednotni vidiki; mirovne operacije in misije kot oblika globalizacije varnosti-uspešnost in učinkovitost mednarodnega posredovanja, vpliv sodelovanja vojska v mednarodnih operacijah in misijah na procese njihove funkcionalne profesionalizacije, procesi vodenja operacije v večkulturnem okolju; ekonomski vidiki varnosti, s poudarkom na ekonomskem bojevanju in ekonomskih sankcijah kot sredstvu za doseganje zunanjepolitičnih ciljev in varnostnih interesov ter na analizi obrambnih izdatkov; kognitivno institucionalna analiza sodobnih kompleksnih kriz ter kriznega upravljanja in vodenja; okoljska varnost in v tem kontekstu energijska varnost; informacijska varnost in kibernetični prostor kot nova strateška domena; boj proti terorizmu; transformacija obrambne politike in obrambnih, še posebej vojaških sistemov sodobnih držav; etični in pravni vidiki uporabe sodobnih varnostnih tehnologij; varnostna kultura, še posebej mlade populacije ter izbrane teme iz sociologije vojske in polpretekle vojaške zgodovine Slovenije.
Slovensko javno mnenje
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Mitja Hafner Fink
Trajanje projekta: 01.01.2014 - 31.12.2019
Nacionalni program
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
Raziskovalni program je nadaljevanje programa Slovensko javno mnenje (SJM) in je zasnovan na ideji spremljanja družbenega razvoja s pomočjo t.i. subjektivnih indikatorjev, ki se uporabljajo v okviru anketnega raziskovanja. Gradimo na predpostavki, da razvojnih procesov na različnih razsežnostih družbenega "življenja" ni mogoče obravnavati izolirano in izvzeto iz kompleksnosti družbenih sistemov in družbene strukture. Tako se z družbenim oz. človekovim razvojem običajno povezuje vsaj naslednje tri razsežnosti: a) socio-ekonomska, b) kulturna in c) institucionalna .V zvezi s tem izhodiščem nas na splošni ravni zanima raziskovalno vprašanje:
Ali lahko tako v Sloveniji kot v mednarodnem primerjalnem kontekstu aktualnih globalnih družbenih trendov s pomočjo t. i. »subjektivnih indikatorjev« ugotovimo povezanost med različnimi dimenzijami razvoja – socio-ekonomsko, kulturno in institucionalno (politično) in kako se te povezave kažejo?
Za vsako od treh razsežnosti človekovega in družbenega razvoja (soci-ekonomska, kulturna, institucionalna) bodo subjektivni indikatorji pokrivali predvsem naslednja vsebinska področja: zaznave družbenih neenakosti in konfliktov, odnos do marginalnih skupin, ocena lastnega družbenega in ekonomskega položaja, zadovoljstvo na različnih področjih življenja, zaupanje, socialni stiki, demografske značilnosti, kakovost življenja, vrednotne usmeritve, življenjski stil, stališča do pomembnih družbeno-razvojnih tematik, religija, politične vrednotne usmeritve, ocena delovanja institucij, razumevanje demokracije, državljanstvo, volitve, politična participacija, množični mediji, Slovenija v mednarodnih povezavah.
Poleg konceptualnih vidikov pa so za program pomembni tudi metodološki vidiki raziskovanja družbenega razvoja s pomočjo subjektivnih indikatorjev. Predvsem gre za naslednje vidike povezane s problematiko operacionalizacije in merjenja: veljavnosti in zanesljivosti, enakovrednost meritev, vzorčni načrt anketne raziskave.
Splošne in specifične raziskovalne metode programa so vezane na družboslovno anketo kot temeljna raziskovalna oblika za doseganje raziskovalnih ciljev programa. Pri tem gre za redno letno izvajanje družboslovne ankete na vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije z inštrumenti, razvitimi v okviru programske skupine. V pomembnem delu pa bo šlo za vključitev v mednarodne anketne družboslovne programe, od katerih naj izpostavimo ISSP (ki poteka letno), WVS, EVS in CSES. V tem okviru je potrebno omeniti še nekatere druge metodološke pristope: mednarodna in medčasovna primerjalna analiza, kvantitativne analize (anketnih podatkov), sekundarna analiza podatkov že opravljenih (mednarodnih) anketnih raziskav, metodološki eksperiment (za preizkus merskih inštrumentov).
Cilji in pričakovani rezultati raziskovanja pa so: a) vsebinski (spoznavni) – vezani na postavljeno raziskovalno vprašanje in hipoteze ter b) praktični (in metodološki) – v smislu oblikovanja kakovostnih podatkovnih baz, ki bodo dostopne družboslovni skupnosti za nadaljnje analize.
EU/EaSI Programme: Social dialogue - during the economic crisis: The impact of Industrial relations reforms on collective bargaining in the manufacturing sector
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela
Trajanje projekta: 01.12.2013 - 01.12.2013
Mednarodni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Razvoj prostorske sociologije
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Drago Kos
Trajanje projekta: 01.12.2013 - 01.12.2013
Nacionalni projekt
Center za prostorsko sociologijo
EU/LLP/Erasmus-Network: PADEMIA - Erasmus Academic Network on Parliamentary Democracy in Europe
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Zlatko Šabič
Trajanje projekta: 01.10.2013 - 01.10.2013
Mednarodni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Mlada raziskovalka Sara Atanasova
Vodja projekta na FDV: zasl.prof.dr. Anuška Ferligoj
Trajanje projekta: 01.10.2013 - 01.10.2013
Nacionalni projekt
Center za metodologijo in informatiko
EU/LLP/Jean Monnet- Information and research activities: AcadEU - Post-Yugoslav network on the EU
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Zlatko Šabič
Trajanje projekta: 01.09.2013 - 01.09.2013
Mednarodni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
EU/LLP/Jean Monnet-School: ACES - Active Citizens of Europe through School
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tomaž Deželan
Trajanje projekta: 01.09.2013 - 31.08.2014
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
Projekt “Aktivni evropski državljani skozi šolo” (ACES - 542835-LLP-1-2013-1-AJM-ICS) se spopada z vse večjo nevarnostjo alienacije državljanov Evropske unije (EU) od institucij skupnosti ter samega pojava EU nasploh. Projekt želi izboljšati kakovost participativnega državljanstva dijakov srednjih šol z izgradnjo orodja, ki bo pripomoglo k bolj koherentni izvedbi učnega procesa s področja državljanske vzgoje, tako v smislu seznanjanja s samim konceptom državljanstva kot tudi v smislu spoznavanja pravic, ki izhajajo iz državljanstva EU. S predstavitvijo širine državljanskih pravic in načinov njihove uporabe se tako projekt osredotoča na vzpostavljanje predpogojev za višje ravni politične participacije ter občutka pripadnosti evropski ideji.
EU/LLP/Jean Monnet-School: MEUA - Making the EU attractive for primary school pupils: development of non-formal learning approaches
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Damjan Lajh
Trajanje projekta: 01.09.2013 - 01.09.2013
Mednarodni projekt
Center za politološke raziskave
EU/LLP/Jean Monnet-School: PROCROS – Problem based learning (PBL) and cross-curricular teaching (CCT) of the EU
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Boštjan Udovič
Trajanje projekta: 01.09.2013 - 01.09.2013
Mednarodni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
EU/Europe for Citizens Programme 2007-2013: SPF EU - Perspectives on the Euro(pean) Crisis
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Ana Bojinović Fenko
Trajanje projekta: 01.08.2013 - 01.08.2013
Mednarodni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
Digitalno državljanstvo
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Mojca Pajnik
Trajanje projekta: 01.08.2013 - 01.08.2013
Nacionalni projekt
Center za raziskovanje družbenega komuniciranja
Možnosti za desegmentacijo trga delovne sile
Vodja projekta na FDV: dr. Ivan Svetlik
Trajanje projekta: 01.08.2013 - 31.07.2016
Nacionalni projekt
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Projekt 'Možnosti za desegmentacijo trga delovne sile' (TDS) naslavlja enega najtežjih razvojnih problemov v Sloveniji. Segmentacija TDS povzroča veliko rigidnost trga, hkrati pa vpliva tudi na neenak položaj posameznih socialnih skupin na njem. Posledica tega je težje prilagajanje gospodarstva na spreminjajoče se tržne razmere, kakor tudi neenakomerna porazdelitev bremen krize in brezposelnosti med posamezne kategorije aktivnega prebivalstva, ki so izpostavljene socialni socialni izključenosti in se jim zmanjšuje socialna varnost. Cilj projekta je proučiti obseg segmentacije TDS, njegovo rigidnost, kakor tudi z njim povezane socialno izključenost in socialno varnost. Proučili bomo v kolikšni meri so k temu prispevale krizne razmere in v kolikšni meri so te probleme s svojimi ukrepi zmanjševale oziroma povečevale politike zaposlovanja, izobraževanja, socialna in davčna politika ter ustrezne institucionalne ureditve teh področij. Posebna pozornost bo posvečena iskanju alternativnih rešitev oziroma ukrepom, ki bi zmanjšali segmentacijo TDS, ki bi povečali njegovo prožnost in bi hkrati prispevali tudi k povečevanju socialne vključenosti in socialne varnosti. Projekt bo obsegal konceptualno analizo, analizo ustreznih podatkovnih baz, analizo političnih, evalvacijskih in institucionalnih dokumentov, analizo stališč socialnih partnerjev in političnih odločevalcev ter študijo primera. Usmerjen bo na obdobje krize ter na stanje v Sloveniji v primerjavi z izbranimi državami EU.
Mobilizacija skupnosti za zmanjšano uporabo alkohola med mladimi (MOSA)
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Tanja Kamin
Trajanje projekta: 01.08.2013 - 01.08.2013
Nacionalni projekt
Center za socialno psihologijo
Izvedba usposabljanj s področja družbenih in izobraževalnih ved o informatiki
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Uroš Svete
Trajanje projekta: 01.07.2013 - 01.07.2013
Nacionalni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
EU/FP7: SYN-ENERGENE - SYnthetic Biology – Engaging with New and Emerging Science and Technology in Responsible Governance of the Science and Social Relationship
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Franc Mali
Trajanje projekta: 01.07.2013 - 01.07.2013
Mednarodni projekt
Center za proučevanje znanosti
EU/LLP/Eurydice and Policy Support: 4YOUTH - A Partnership for Youth: Towards new Learning Pathways for better Employability of Young Active Citizens
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Marinko Banjac
Trajanje projekta: 01.04.2013 - 01.04.2013
Mednarodni projekt
Center za politično teorijo
Aktivno državljanstvo v globalni dobi
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Marinko Banjac
Trajanje projekta: 01.03.2013 - 01.03.2013
Nacionalni projekt
Center za politično teorijo
Razvoj kritičnega mišljenja o sodobnih družbenih procesih in aktualnih političnih problemih med mladimi
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Danica Fink Hafner
Trajanje projekta: 01.03.2013 - 01.03.2013
Nacionalni projekt
Center za politološke raziskave
EU/COST-IS1207: LocRef - Local Public Sector Reforms: An International Comparison
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Miro Haček
Trajanje projekta: 01.03.2013 - 01.03.2013
Mednarodni projekt
Center za prostorsko sociologijo
EU/European Social Fund: PIAAC - Merjenje učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje usposobljenosti izobraževalcev odraslih
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Vesna Dolničar
Trajanje projekta: 01.02.2013 - 01.02.2013
Mednarodni projekt
Center za družboslovno informatiko
EU/FP7: PREPARE - Innovative integrative tools and platforms to be prepared for radiological emergencies and post-accident response in Europe
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Iztok Prezelj
Zunanji vodja: Karlsruher Institut fur Technologie - KIT, Germany
Trajanje projekta: 01.02.2013 - 01.02.2013
Mednarodni projekt
Obramboslovni raziskovalni center
Prepare je evropski raziskovalni project (financira EUROATOM), ki je zajemal analizo naukov jedrske nesreče v Fukušimi in jih integriral v obstoječo prakso v Evropi. Konzorcij je bil sestavljen iz 47 akademskih in operativnih institucij, ki so skupaj analizirale izkušnje in oblikovale predloge za njihovo integracijo v prakso. Prenos ugotovitev v evropsko prakso je bil omogočen zaradi vključenosti NERIS platforme (NERIS – European Platform on Preparedness for Nuclear and Radiological Emergency Response and Recovery), ki vključuje vse ključne evropske operativne institucije s področja jedrske varnosti. Projekt je dosegel naslednje konkretne cilje:1. Pregled operativnih procedur in načrtov v Evropi na področju jedrskih izpustov in oblikovanje predlogov za njihovo izboljšanje;2. Oblikovanje metod za podporo evropski platformi NERIS;3. Oblikovanje priporočil za izboljšanje nadzora kontaminacije;4. Izboljšanje sistemov za podporo odločanju v primeru izpusta jedrskih snovi v okolje;5. Izboljšanje nadzora kontaminacije v vodah;6. Izboljšanje komunikacije z javnostmi v primeru izpusta jedrskih snovi v okolje;7. Oblikovanje predlogov za izvajanje vaj in usposabljanj na področju jedrskih in radioloških nesreč.
EU/FP7:HIGHRISE – Energy efficient demo multiresidential highr ise building
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Drago Kos
Trajanje projekta: 01.01.2013 - 01.01.2013
Mednarodni projekt
Center za prostorsko sociologijo
Revija SHS (Studia Historica Slovenica)
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Boštjan Udovič
Trajanje projekta: 01.01.2013 - 01.01.2013
Nacionalni projekt
Center za proučevanje mednarodnih odnosov
EU/FRAC Programme: EVENING WITH OMBUDSMAN - Empowering rural communities through knowledge on fundamental rights
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Igor Lukšič
Trajanje projekta: 01.11.2012 - 01.11.2012
Mednarodni projekt
Cent