Splošne informacije
Šifra: L5-7626
Obdobje: 1.3.2016 - 28.2.2019
Letni obseg: 1,36 FTE | 2016
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Vesna Dolničar
Sofinancerji: ARIS, SmartCom
Veda: Družboslovne vede
Vsebinski opis projekta
Potreba starejših, da bi čim dlje ostali na svojem domu, naraščajoči stroški dolgotrajne oskrbe (ki vodijo v nevzdržen zdravstveni in sistem socialnega varstva) in obremenjeni neformalni oskrbovalci so dejavniki, ki jih danes ni (več) mogoče prezreti. Ti dejavniki slovenske zakonodajalce, industrijo, raziskovalce in organizacije civilne družbe napeljujejo k razvoju na IKT temelječih podpornih storitev (PS). Kljub številnim dognanjem o pozitivnih učinkih takšnih PS, Slovenija še vedno zaostaja na področju sprejemanja pametnih storitev za aktivno in zdravo staranje (AZS).
Predlagani projekt vključuje in razvija teoretsko in empirično podprt pristop za spodbujanje sprejemanja tehnoloških rešitev za AZS, ki ima tri koristi: 1) večje blagostanje starejših in njihovih neformalnih oskrbovalcev; 2) finančne koristi na področju zdravja in socialnega varstva; 3) nove tržne priložnosti za ponudnike PS.
Projekt predstavljene raziskovalne probleme naslavlja prek treh ključnih ciljev:
Razumevanje možnosti za (re)design uporabnih, trajnostnih in cenovno dostopnih PS, razvitih na odprtokodni platformi, namenjenih daljšemu samostojnemu življenju ter aktivnemu in zdravemu staranju, ob upoštevanju potreb starejših in njihovih neformalnih oskrbovalcev.
Testiranje in evalvacija platforme in PS v realnem okolju z vključitvijo prejemnikov oskrbe in oskrbovalcev v njihovem domačem okolju.
Oblikovanje metodološkega pristopa, ki omogoča aktivno vključenost končnih uporabnikov v vse faze raziskovanja in razvoja (R&D) analizirane PS.
Delo na projektu bo vključevalo študijo (re)designa in izrabe prednosti na storitvi v oblaku temelječe PS za oskrbo na domu (CareSignal), ki jo razvija sofinancer in združuje oskrbo na daljavo in telezdravje.
Projekt ponuja preboj z razvojem:
Inovativnega socio-tehničnega modela za evalvacijo dejavnikov sprejemanja prejemnikov oskrbe in oskrbovalcev v povezavi s (pre)oblikovanjem in implementacijo na IKT temelječih PS za samostojno življenje doma, uporabnega za oblikovanje novih rešitev in določitev novih smernic uvajanja PS. Rezultat pristopa bo natančno razumevanje potreb, zmožnosti, socialne opore, motivacije in vrednot starejših in njihovih neformalnih oskrbovalcev, njihovega razumevanja stroškov, prednosti in kakovosti na IKT temelječih PS. Našteti vidiki so ključni za sprejemanje PS in z njimi povezanega razvoja kompetenc med starejšimi.
Nov metodološki pristop, temelječ na ideji iterativnega oblikovanja, ki bo vključeval starejše in njihove neformalne oskrbovalce in bo validiran z obsežno vključenostjo uporabnikov v R&D proces. Predlagani pristop bo pomenil premik od k tehnologiji do k uporabniku usmerjenega R&D na IKT temelječih PS. Potrebe uporabnikov bodo raziskane v treh korakih: 1) analiza želja uporabnikov in ustvarjanje novih predlogov za oblikovanje, 2) evalvacija obstoječe PS v laboratorijskem in realnem okolju in 3) ustvarjanje specifičnih predlogov za re(design), ki se bo zaključilo s predlogi za nove ali izboljšane funkcionalnosti in lastnosti CareSignal-a.
Projekt združuje več kot dve desetletji mednarodno priznanega interdisciplinarnega raziskovanja projektne skupine na področjih družboslovne informatike in metodologije – ki vključuje kombinacijo metod za zbiranje podatkov in evalvacijo oblikovanja za starejše –, gerontehnologije, izkušenj z velikimi mednarodnimi empiričnimi projekti s področja digitalne vključenosti (FP5, FP6, FP7, Erasmus+, LLP, Interreg) in s projekti AZS ter R&D PS, spletnih iger za učenje in mobilnih aplikacij za starejše.
Raziskovalna skupina bo vključevala tudi dva mednarodno priznana raziskovalca na področju IČR in uporabniške izkušnje za starejše ter invalide iz Univerze v Mariboru, ki sta sodelovala v več kot 60 projektih, in podjetje SmartCom, ki je kot slovensko vodilno visoko tehnološko podjetje z močnim R&D in poslovnim interesom za uporabo IKT aplikacij na področju AZS – na kar kaže njihova vključenost v številne mednarodne R&D projekte – tudi sofinancer projekta
Faze projekta in njihova realizacija
DP1: UPRAVLJANJE PROJEKTA: DP1.1: Vodenje projekta - DP1.2: Koordinacija raziskovalnih aktivnosti - DP1.3: Pripravljalne projektne aktivnosti // Rezultati: R1.1, R1.2, R1.3: Administrativna projektna poročila - R1.4: Spletno mesto za interno komuniciranje projektne skupine in arhiviranje projektnih gradiv - R1.5: Natančen načrt raziskovanja - R1.6: Spletna zbirka literature in obstoječih raziskav - R1.7: Vzpostavitev strokovnega svetovalnega odbora - R1.8: Sporazum o avtorskih in sorodnih pravicah glede rezultatov raziskave. DP2: RAZVOJ KONCEPTUALNEGA OKVIRA IN METODOLOŠKEGA PRISTOPA: DP2.1: Pregled trenutnega stanja PS - DP2.2: Pregled trendov - DP2.3: Razvoj situacijsko-specifičnega konceptualnega okvira - DP2.4: Razvoj metod in orodij, ki vključujejo uporabnika // Rezultati: R2.1: Pregled trenutnega stanja PS - R2.2: Pregled PS - R2.3: Konceptualni okvir - R2.4: Metode in orodja, ki vključujejo uporabnika. DP3: RAZISKOVANJE POTREB UPORABNIKOV IN USTVARJANJE SPLOŠNIH PREDLOGOV ZA OBLIKOVANJE: DP3.1: Raziskovanje potreb uporabnikov - DP3.2: Ustvarjanje novih predlogov za oblikovanje na IKT temelječih PS // Rezultati: R3.1: Poročilo o potrebah uporabnikov - R3.2: Poročilo ustvarjanja predlogov za oblikovanje aktivnega staranja in razvoj person. DP4: EVALVACIJA OBSTOJEČIH PS IN USTVARJANJE PREDLOGOV ZA OBLIKOVANJE: DP4.1: Testiranje uporabnosti CareSignal-a - DP4.2: Razvoj novih primerov rabe - DP4.3: Vrednotenje novih primerov rabe za izdelavo specifičnih predlogov za preoblikovanje in izpopolnitev primerov rabe // Rezultati: R4.1: Poročilo o testiranju uporabnosti CareSignal-a - R4.2: Začetni novi primeri uporabe CareSignal-a, ki spodbujajo aktivno staranje - R4.3: Poročilo o skupinskih validacijskih srečanjih in novih izpopolnjenih primerih uporabe CareSignal-a. DP5: DISEMINACIJA REZULTATOV: DP5.1: Diseminacija znotraj znanstvene skupnosti - DP5.2: Diseminacija k industriji, zakonodajalcem in širši javnosti - DP5.3: Delavnica in dogodki na področju izobraževanja starejših o uporabi podporne tehnologije za samostojno življenje doma.
Sodelujoče RO
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=10049&search_term=L5-7626
Sestava projektne skupine
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=10049&search_term=L5-7626
Bibliografske reference
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=10049&search_term=L5-7626
Rezultati / ključne ugotovitve
Opravljene so bile vse raziskovalne aktivnosti, ki so se navezovale na tri ključne cilje in z njimi povezane hipoteze v projektu: 1) evalvacijo in integracijo konceptualnih modelov posvajanja in uporabe storitev e-oskrbe med starejšimi in njihovimi neformalnimi oskrbovalci; 2) preučevanje uporabniške izkušnje neformalnih oskrbovalcev s storitvami eoskrbe; 3) poglobljeno empirično preučevanje socio-tehničnih dejavnikov sprejemanja eoskrbe med neformalni oskrbovalci in učinka tovrstnih storitev na socialne in psihološke vidike kakovosti njihovega življenja.
V zvezi s točko 1 ocenjujemo, da sta razširjeni in integrirani pregled literature (del slednjega bo objavljen kot prispevek v ugledni reviji Gerontechnology) podala sistematični uvid v dejavnike posvajanja storitev e-oskrbe, ki so del različnih modelov sprejemanja tehnologije (npr. TAM, STAM, C-TAILS). Skladno s hipotezo je pregled literature pokazal, da se omenjeni modeli le izjemoma osredotočajo na neformalne oskrbovalce kot enote preučevanja. Hkrati se je pokazalo, da so ti modeli epistemološko umeščeni predvsem v fazo namere neformalnih oskrbovalcev za uporabo e-oskrbe. Zato se samo izjemoma celoviteje ukvarjajo s socialnimi in/ali psihološkimi posledicami njene uporabe (npr. stres, občutek odgovornosti, pomirjenosti, osamljenosti), ki so pomembni za kakovost življenja neformalnih oskrbovalcev. Skladno z v predlogu projekta zapisanimi domnevami je ta ugotovitev zelo verjetno pogojena z izjemno heterogenostjo v literaturi evalviranih in opisanih storitev e-oskrbe; pa tudi s socialno-pravnim okvirom, ki v različnih državah zelo različno opredeljuje vlogo neformalne e-oskrbe. V zvezi s točko 2 so izvedeni laboratorijski testi uporabnosti na mobilni aplikaciji storitve e-oskrbe Caresignal, ki jo je razvilo podjetje Smart Com (sofinancer projekta), pokazali izjemen pomen upoštevanja smernic k uporabniku usmerjenega oblikovanja. Skladno s hipotezami, ki so bile postavljene na osnovi v projektu razvitega tristopenjskega modela vključevanja uporabnikov v razvoj storitev e-oskrbe, se je izkazalo, da iterativno vključevanje neformalnih oskrbovalcev skozi vse faze razvoja storitve bistveno
izboljša celokupno oceno uporabnosti različnih vidikov storitev. Čeprav literatura neformalne oskrbovalce zaradi njihovih demografskih lastnosti umešča v skupino z nižjo stopnjo digitalne pismenosti, so izsledki naše reprezentativne ankete o digitalnih veščinah v letu 2018 pokazali, da imajo tudi ti posamezniki precej izkušenj z uporabo IKT (npr. tudi skozi posredno rabo interneta). Zato lahko tvorno sodelujejo pri sooblikovanju in usmerjanju razvoja storitev e-oskrbe. Posledično, vpeljevanje iterativnih modelov v razvoj storitev eoskrbe posredno lahko povečuje tudi učinkovitost strategij za ozaveščanje končnih uporabnikov in drugih deležnikov o prednostih e-oskrbe. Te ugotovitve so zlasti pomembne za sofinancerja projekta, saj jih lahko integrira v svoje trženjske pristope, s čimer se ob morebitnem hitrejšem posvajanju teh storitev pričakuje tudi večje družbene učinke; zlasti v smislu razbremenitve neformalnih oskrbovalcev (npr. manj odsotnosti z dela) in večje zdravstvene varnosti starejših (npr. zmanjševanje negativnih posledic padcev). V navezavi na rezultate intervencijske študije (točka 3) izsledki poglobljenih intervjujev z neformalnimi
oskrbovalci nakazujejo, da način uporabe dveh tipov storitev e-oskrbe, ocena koristnosti posameznih funkcionalnosti in psihosocialni odzivi po uporabi testirane storitve močno variirajo; najbolj izrazito pa jih oblikuje kontekst neformalne oskrbe (npr. intenzivnost in organizacija nudenja oskrbe, specifika bolezni oskrbovane osebe, dostopnost storitev) in z njim povezani specifični izzivi (npr. izguba časa, družinski odnosi, usklajevanje nudenja oskrbe s službenimi obveznostmi, ocena počutja). Empirični rezultati tako potrjujejo in nadgrajujejo v točki 1 izpostavljeno teoretično predpostavko, vezano na heterogenost (funkcionalnosti) storitev e-oskrbe. Pri evalviranju uporabniške izkušnje s storitvami eoskrbe in preučevanju sprememb pri izzivih oskrbovanja kot posledica uporabe teh storitev je zato ključnega pomena, da se upošteva kompleksnost socio-tehničnega konteksta (ne)uporabe teh storitev. S tem se je potrdila krovna raziskovalna domneva, da teoretski modeli uporabe e-oskrbe praviloma v ospredje postavljajo osebne in tehnološke dejavnike sprejemanja e-oskrbe med neformalnimi oskrbovalci. V prihodnosti se zato kaže potreba po nadgradnji tako konceptualnih tematizacij kot empiričnih preučevanj vloge širšega družbenega konteksta, v katerem živijo neformalni oskrbovalci, in učinkov uporabe storitev e-oskrbe na kakovost njihovega življenja.
Ključne besede
aktivno in zdravo staranje, e-oskrba, pametne ikt rešitve




Nazaj na seznam projektov