Družine o vojaškem življenju

Družinska podpora je ključna za kvalitetno delo in profesionalni razvoj. Po mojem mnenju jo je potrebno gledati na to podporo z dveh vidikov; s strani podpore družine svojemu družinskemu članu in s strani delodajalca, ki zagotavlja podporo družinam svojih zaposlenih.

Brez podpore moje družine lahko rečem, da bi bila moja karierna pot veliko manj uspešna, zanimiva in skrbno načrtovana in moje delo nikoli tako kvalitetno narejeno. Tako kot povsod v življenju je potrebno najti pravično in pravo razmerje med delom in družino. Izrednega pomena je, če imaš podporo in razumevanje doma, da so odločitve sprejete s pogovorom in kompromisom ter da se težave in problemi rešujejo sproti. Lažje je, če imaš doma varno zavetje, kjer napolniš baterije za naslednje službene izzive. Večkrat rečem, da sem sama izbrala to vojaško pot in zdaj borbam na njej, da sem brez preskakovanja stopnic, s sprejemanjem izzivov in neutrudnim, trdnim delom lahko ponosna na svojo kariero. A vse to lahko rečem le zato, ker imam tako veliko in neskončno podporo svoje ožje in širše družine. Oni razumejo, da moram na misijo, razumejo, da če delo ni narejeno ostanem v službi tudi do večera, oni razumejo kaj pomeni služit domovini s srcem. Oni vedo, da je moja najpomembnejša vloga biti žena, mati trem čudovitim otrokom, teta... in tudi vedo, da je biti vojakinja, biti častnica, biti del Slovenske vojske je moje življenje, odgovorno življenje. Zato z menoj mojo kariero živijo vsi, moji starši, ki priskočijo na pomoč, ko jih rabimo, moj mož, ki razume kaj je kariera in profesionalno delo in moji otroci, ki zmorejo narediti domačo nalogo kdaj tudi brez mene. Ob takšni družinski podpori je primarno poslanstvo veliko lažje in uspešneje združevati s svojo kariero.
In tudi obratno, pomembno je kako tvoj šef, delodajalec razume, da si lahko uspešen predvsem in tudi zato, ker za teboj stoji cela družina in posledično to razume. Tudi tako, da družini pomaga prebroditi težje trenutke, ki nastanejo zaradi posebnih odgovornosti, obremenitev in zahtev, v mojem primeru, pri opravljanju vojaške službe. V Slovenski vojski veliko pozornost namenjajo družinam in celostni skrbi za pripadnika, organizirane so različne vrste aktivnega preživljanja skupnega prostega časa, tabori za otroke pripadnikov SV, možnost najema počitniških kapacitet, stalna psihološka pomoč, duhovna oskrba…

Majorka Nina Raduha, magistra kazenskopravnih znanosti

 

Čeprav pripadniki SV večino svojega časa preživijo v službi, se vsakodnevno vračajo nazaj v celico, ki jo imenujemo družina ali partnerstvo. Služba skrbi za finance, družina/partnerstvo pa je tisto, ki omogoča človeku toplino, zavetje, varnost in sočutje, ko je posameznik pod stresom, ki ga ustvarja, predvsem delovno okolje. Z njo in v njej naj bi, če je družina oz. partnerstvo funkcionalno, lahko delil svoj notranji svet in vse kar se mu dogaja zunaj osnovne celice. Če v svoje partnerstvo ali družino ne zmore deliti svojega sveta oz. njegovi bližnji niso sposobni sprejeti njegovega notranjega sveta, se mora posamezik s tem soočati sam, kar pa lahko močno vpliva na sam delovni proces in tudi njegovo duševno zdravje. To je še posebej vidno v času daljše odsotnosti zaradi misije, saj pripadnik, izgubi kljub pogovorom na daljavo, del vsakdana, ki je skrbel za njegovo intimno/čustveno higieno. Četudi so njegovi bližnji tisti, ki so mu v oporo, je ravno v času misije, ta opora okrnjena. Tisti bližnji, s katerimi je delil svoje tegobe so namreč daleč stran in na voljo samo nekaj minut na dan. Posameznik izgubi temeljni vir pomoči pri soočanju s stresom, kar lahko povzroči še dodaten stres.  Družina oz. odnosi so temeljnega pomena za posameznikovo duševno zdravje. V njih  se človek notranje umiri od vseh službenih in drugih zunanjih pritiskov ter stresa.  Če tega posameznik nima, ker je morda delovno odsoten ali pa je družina oz. partnerstvo tisto, kjer ne čuti zavetja in topline, ter so njegovi bližnji še dodaten vir stresa in skrbi (zaradi npr. nenehnih partnerskih konfliktov, nasilja, alkohola, bolezni v družini, težavami z otroki itd), to zagotovo vpliva na njegovo notranje stanje in zato tudi na sam delovni proces ter na odnose, ki jih vzpostavlja med delovnimi kolegi. Zato je potrebno celico, v katero se posameznik vedno znova vrača urediti, da bo to prostor v katerem bo lahko delil svoje stiske in stres. In ne obratno, da bo tudi družina ali partnerstvo še dodaten vir stresa, ki ima posledice še na drugih  temeljnih področjih našega življenja.

Sanja Kranjc, mag. zakonskih in družinskih študij, zakonska in družinska terapevtka