Splošne informacije
Šifra: TAP J7-50215
Obdobje: 1.11.2023 - 31.10.2026
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Natalija Majsova
Veda: Humanistika
Vsebinski opis projekta
Različne oblike popularne kulture (npr. proza in poezija, popularna glasba, film, stripi in stenske poslikave, pa tudi različne platforme za produkcijo, diseminacijo in recepcijo teh popularnokulturnih fenomenov) podajajo zgodbe o preteklosti, opremljene z barvami, zvoki in protagonisti. V postjugoslovanskem prostoru je kolektivni in kulturni spomin (predvsem na dogodke in obdobja, kot so druga svetovna vojna, komunizem, vojne po razpadu Jugoslavije) tako po eni strani predmet institucionalnih poskusov uveljaviti hegemonske narative političnih elit, po drugi strani pa tudi predmet razprav na področju popularne kulture. Namen projekta MEMPOP je raziskati spominsko estetiko in strategije spominjanja na področju popularne kulture (s poudarkom na murali filmih in popularni glasbi) ter preučiti odnose spominskega dela »od spodaj« z institucionaliziranimi oblikami kolektivnega in kulturnega spomina. Interdisciplinarna ekipa bo raziskovala kolektivni spomin v postjugoslovanskem prostoru onkraj binarizma travme in nostalgije, pri čemer bo analizirala mehanizme politike spomina v popularno-kulturni produkciji na Hrvaškem in v Sloveniji, kot tudi v primerjalni in regionalni perspektivi. Cilj projekta je tudi razvoj novih orodij in metod za kulturne in medijske študije spomina, za potrebe raziskovanja spomina in spominjanja v inter- in transmedijski perspektivi. MEMPOP razume kulturni in spominski učinek popularne kulture kot produkt besedil, zvokov in vizualnih reprezentacij (estetika spominjanja) ter procesov in z njimi povezanih produkcijskih, distribucijskih in recepcijskih akterjev, aktivnosti in okoliščin (strategije spominjanja). Številne manifestacije popularne kulture spodbujajo participacijo kulturnih potrošnikov pri spominskem delu, npr. prek pisanja fanfictiona, forumskih razprav, sodelovanja pri izdelavi muralov; pri tem nastajajo nove in prilagojene zgodbe o preteklosti. Namen projekta MEMPOP je preučiti, kako manifestacije sodobne popularnokulturne produkcije ne delujejo zgolj kot hegemonske reprezentacije in pripovedi, temveč tudi kot komunikativni spomin od spodaj navzgor, ki ga ustvarjajo in oblikujejo participativne spominske prakse oz. participativno spominsko delo.
Različni popularnokulturni mediji in z njimi povezane platforme, prek katerih potekajo produkcija, distribucija in recepcija, so bili doslej pretežno predmet raziskav o posameznih »spominskih tehnologijah«. Obenem vemo, da so pripovedi, tropi in estetika spominskih vsebin ter posamezniki in kolektivi, ki proizvajajo, trošijo in (pre)oblikujejo to popularnokulturno produkcijo pogosto medsebojno povezani. V projektu MEMPOP tako predlagamo preučitev treh medijev in z njimi povezanih področij popularne kulture (murali, filmi, popularna glasba), ki so v postjugoslovanskem prostoru vpeti v spominsko delo, ter analizirati inter- in transmedijskost spominskega dela.
Cilji projekta so: 1) oblikovati tipologijo spominskih muralov v postjugoslovanskem prostoru, upoštevajoč sporočila, družbene funkcije, vizualne sloge, pripovedne trope, tehnike in performativne vidike muralov; 2) klasificirati strategije spominskega dela, ki jih razvijajo in uporabljajo lokalni filmski festivali, upoštevajoč njihovo transnacionalno in transkulturno razsežnost (tj. programiranje, kuratorstvo ter mednarodno in lokalno predstavitev in komunikacijo), estetiko in recepcijo filmov; 3) opredeliti, kako se popularno-glasbena produkcija, distribucija, kritika in potrošnja ukvarjajo s spomini na jugoslovanski socializem, razpad Jugoslavije in tranzicijska devetdeseta leta, upoštevajoč ključne akterje, platforme, intermedijske in intertekstualne reference, estetiko in recepcijo; 4) oblikovati interaktivni digitalni model popularnokulturnega participativnega spominskega dela, upoštevajoč različne spominske pripovedi, estetiko, njihove intertekstualne in intermedijske odnose ter njihovo recepcijo in ključne akterje produkcije in distribucije. Model, ki bo omogočal analizo tako vsebinskih kot strukturnih in relacijskih dimenzij spominjanja, bo zgrajen na podlagi podatkov, zbranih v postjugoslovanskem prostoru, vendar bo njegova zasnova uporabna tudi v drugih kontekstih. Za doseganje teh ciljev in z namenom zagotoviti metodološko celovit pogled na različne vrste in mehanizme spominskega dela na področju popularne kulture, se projekt opora tako na medijsko-specifične metode zbiranja in obdelave podatkov (npr. vizualna antropologija, etnografija, etnomuzikologija, analiza reprezentacije in diskurza), kot tudi analitične metode, ki omogočajo intermedialno in transmedialno analizo ter transnacionalno primerjavo in bodo razvite v okviru posebne multimodalne platforme (cilj 4), ustvarjene s pomočjo orodij za digitalno humanistiko ter teoretsko utemeljene v konceptualnem aparatu spominskih študij.
Rezultati inovativne in primerjalne raziskave, izvedene v okviru projekta MEMPOP, bodo prispevali k raziskovanju kolektivnega spomina onkraj binarizma travme in nostalgije ter h klasifikaciji in tipologizaciji mehanizmov politike spominjanjaa v popularnokulturni produkciji ne le na Hrvaškem in v Sloveniji, temveč tudi na transnacionalni ravni. Projekt MEMPOP je zasnovan tako, da preučuje, kako manifestacije sodobne popularno-kulturne produkcije ne le replicirajo hegemonske reprezentacije in naracije v postjugoslovanskem prostoru, temveč delujejo tudi kot komunikativni spomin od spodaj navzgor, ki ga generira participativno spominsko delo; projekt izhaja iz obstoječih raziskav, ki so pokazale tako na pomen popularnokulturnega spominskega dela v postjugoslovanskem prostoru, kot tudi na potrebo po raziskovanju različnih medijev in omrežij za jasno opredelitev družbenokulturnega vpliva tovrstnega spominskega dela. Murali, film in popularna glasba veljajo za popularnokulturne medije, ki so v postjugoslovanskem prostoru še posebej močno vključeni v participativno spominsko delo. Obstoječe raziskave običajno obravnavajo te raznovrstne popularnokulturne oblike, medije in povezane tehnologije ločeno drug od drugega, kot različne "spominske tehnologije", čeprav so pripovedi, tropi in estetika spominjanja ter posamezniki in kolektivi, ki proizvajajo in so na različne načine vpeti v to popularnokulturno produkcijo, pogosto medsebojno povezani.
V okviru projekta MEMPOP bomo naslovili ta raziskovalni izziv z razvojem novih orodij in metod za proučevanje kulturnega in medijskega spominjanja, ki bodo olajšalala raziskovanje spomina tudi v inter- in transmedijski perspektivi. Študije primerov, analitični okvir in metodologija, razviti v okviru projekta MEMPOP, so zato namenjeni analizi družbenokulturnega vpliva participativnih popularnokulturnih fenomenov na kolektivni spomin v plurimedialnem kontekstu. Namen projekta MEMPOP je pojasniti, kako ti načini spominjanja (participativna popularnokulturna območja, ustvarjena okoli medijev, kot so stenske poslikave, film in popularna glasba) soustvarjajo kolektivni spomin in prispevajo k oblikovanju skupnosti, družbeni koheziji ter vplivajo na individualna, družbena in kulturna obzorja pričakovanj. Rezultati projekta MEMPOP bodo s preučevanjem inter- in transmedialnosti participativnih popularnokulturnih fenomenov dopolnili tudi literaturo na področju praks spletne in medijske pismenosti in analize participativne popularne kulture ter tako služili raziskovalcem, ki se ukvarjajo z demokratizacijo spomina v kontekstu sodobne medijske ekologije. Hkratna raziskava treh različnih medijev bo omogočila tudi preučitev popularnokulturnih spominov na socializem in razpad Jugoslavije v kontekstu različnih postjugoslovanskih spominskih kultur bo ta projekt omogočil določene nujne posodobitve najsodobnejših ugotovitev o nostalgični in travmatični naravi večine teh spominov.
Faze projekta in njihova realizacija
MEMPOP je zasnovan na štirih medsebojno povezanih delovnih sklopih (DS1-DS4), ki potekajo istočasno.
Celotni časovni okvir projekta obsega fazo priprave in konsolidacije ekipe (1), M1-10, fazo zbiranja podatkov in načrtovanja platforme (2), M11-M24, ter fazo analize podatkov in umerjanja platforme (3), M25-36.
DS1: Spominski murali se osredotoča na reprezentacije spomina v grafitih, ulični umetnosti in muralih. Posebej nas bodo zanimali murali, posvečeni jugoslovanskim vojnam iz devetdesetih let 20. stoletja, ki so na Hrvaškem vse bolj vidni, ter pozitivne in negativne reprezentacije akterjev 2. svetovne vojne. Slovenski partner se bo osredotočil na povezavo med pozitivnmi in negativnimi spomini na Jugoslavijo v ulični umetnosti in grafiti in sodobnimi družbenopolitičnimi vprašanji (npr. pandemija covida-19). Kljub svoji efemerni naravi murali tekmujejo z bolj uveljavljenimi kraji in oblikami spominjanja (spomeniki, spominski muzeji, komemoracije) kot najbolj opazne oblike spominskega aktivizma v javnem prostoru. Čeprav murali in grafiti niso vedno dolgotrajni, lahko v javnem prostoru delujejo kot odziv na aktualne dogodke, kot je vojna v Ukrajini, ki jo vse od začetka leta 2022 obeležujejo murali po vsem svetu.
DS2: Participativno spominsko delo in filmska kultura raziskuje, kako regionalni film (re)mediira kolektivni spomin, pri čemer so v ospredju izbrani regionalni festivali, ki so vključeni v remediacijo spomina in spominsko delo. Filmske mreže v postjugoslovanskih državah so po razpadu socialističnega jugoslovanskega prostora oslabele, vendar prekinitev nikoli ni bila popolna (Stanković 2018), poleg tega pa so se po gospodarski krizi leta 2008 močno (re)aktivirale in razširile (Papadimitriou in Grgić (2020)). Razlog za to je bilo skupno spoznanje filmskih delavcev v regiji, da je sodelovanje pot do kakovostne produkcije, financiranja in distribucijskih kanalov ter mednarodne prepoznavnosti. Podobno sodelovanje pri dokumentarnih filmih je še bolj izrazito, če upoštevamo skupna (regionalna) tematska žarišča v družbenem in kulturnem smislu ter bolj naporne možnosti financiranja dokumentarnega filma. K temu dvojnemu razvoju so prispevali tako stari regionalni festivali, ki so delovali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kot tudi novi festivali, ki so kot gobe po dežju rasli kot del globalnega trenda, saj so zagotovili alternativne distribucijske mreže za filme z majhno komercialno privlačnostjo (Papadimitriou in Grgić 2020, 14; Šepetavc in Majsova 2022). V postjugoslovanskem prostoru se izrecno ukvarjajo tudi s kulturnim spominom v smislu pripovedi, estetike in praks ter delujejo kot središča (Iordanova v de Valck in Loist 2012, xii) ne le za industrijske strokovnjake, temveč tudi za skupnosti prakse in vpliva. DS2 preučuje dinamiko spominskega dela na več filmskih festivalih v postjugoslovanskem prostoru, s posebnim poudarkom na Sloveniji (29 letnih filmskih festivalov, ki delujejo od leta 2008) in Hrvaški (med 39 in 69 letnih filmskih festivalov, ki delujejo od leta 2008).
DS3: Popularna glasba in participativno spominsko delo se osredotoča na popularno glasbo kot pomembno sredstvo predstavljanja preteklosti v prostoru spremenljivih individualnih predstav o resničnosti, ki oblikuje poslušalčevo domišljijo o preteklosti v skladu z lastnimi pridobljenimi izkušnjami (Bennet, Jassen 2016: 1-7).Tehnologije snemanja in reprodukcije zvoka omogoča poslušanje pesmi, zato njihovo zapisovanje v slušni spomin človeškega uma poteka prek mnemotehnike (Kittler 1999: 89). Poleg tega se je v zadnjem desetletju v postjugoslovanskem prostoru pojavilo več glasbenih pojavov, ki se ukvarjajo s spominom na jugoslovansko in postsocialistično tranzicijsko preteklost (Velikonja 2014, Hofman 2012). Ti glasbeni pojavi vključujejo popularne skupine, DJ kolektive, tribute bende in druge oblike glasbenega nastopanja (glej Karamanić in Unverdorben 2019).Poleg tega sta oblikovanje seznamov predvajanja jugoslovanske popularne glasbe in produkcija retrožanrov, kot sta yugowave in postjugoslovanski synthwave, postala zelo priljubljena na pretočnih in družabnih platformah (Kaluža 2021).
Spletne participativne kulture si še posebej prizadevajo sodelovati (1) v praksah arhiviranja jugoslovanske popularne glasbe v digitalnem medijskem okolju in (2) pri prisvajanju jugoslovanske (in postjugoslovanske, devetdesetih let 20. stoletja) popularne glasbe v avtohtone digitalne in internetne žanrske oblike. Naša preliminarna raziskava je tudi pokazala, da ti pojavi uporabljajo različne mnemonične strategije, od arhivskih namenov do nostalgije in subverzivne afirmacije preteklosti; vse to pogojuje oblikovanje specifične postjugoslovanske apropriacije globalne glasbene produkcije.
DS4: Migracije spomina in mediji je zasnovan za intergracijo podatkov in analiz iz DS1-3, z namenom razviti teoretični okvir za razumevanje mehanizmov delovanja popularno-kulturnega spomina v inter- in transmedialnem kontekstu.
Sodelujoče RO
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20891
Sestava projektne skupine
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20891
Bibliografske reference
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20891
Ključne besede
digitalizacija, film, filmski festivali, glasba, grafiti, kolektivni spomin, murali, popularna kultura, postjugoslovanski prostor, pretočne platforme, spominsko delo
Nazaj na seznam projektov