Splošne informacije
Šifra: P5-0051 Splichal
Obdobje: 4.4.2019
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Alojzij Slavko Splichal
Veda: Družboslovje
Vsebinski opis projekta
Raziskovalni program izhaja iz celovitega razumevanja javnosti, kot so ga zagovarjali utemeljitelji "načela javnosti" Bentham, Kant, Marx in Dewey in so ga razvijali, razčlenjevali in dopolnjevali mnogi kasnejši avtorji. V našem proučevanju se zato osredinjamo na šest ključnih teoretskih razsežnosti in njihovih empiričnih manifestacij: (1) Vidnost je temelj javnosti, s tem ko postavlja v ospredje poročanje o dogajanju v družbeno-političnem okolju s pomembnimi dolgoročnimi posledicami za državljane. (2) Če postanejo dejanja političnih oblasti vidna, je omogočen nadzor političnih oblasti in legitimnost njihovih odločitev s strani javnosti kot socialne kategorije in "medija javnosti". (3) Dostop državljanov do komunikacijskih kanalov, potrebnih za njihovo "javno uporabo razuma", spodbuja oblikovanje in izražanje javnega mnenja. (4) Refleksivna ali kritična publiciteta ustvarja in goji demokratični diskurzivni red. (5) Posredovanje med vladajočimi in vladanimi, med organi odločanja in civilno družbo je temelj svobode tiska, ki je skupaj s pravico do javnega izražanja konstitutivna za javnost. (6) Opolnomočenje javnosti z institucionalno strukturiranim diskurzom omogoča prevajanje javnega mnenja v oblikovanje politične volje in njegovo učinkovito izvajanje s pomočjo politične organizacije, politične države. Te razsežnosti kažejo tudi na ključne funkcije medijev in novinarstva, na katere bo usmerjeno naše raziskovanje v obdobju 2022-2028. Tako kot njena komunikacijska infrastruktura tudi javnost ni statičen konstrukt, ampak dinamično strukturiran proces, ki ne poteka zunaj siceršnjih družbenih sprememb, ampak je njihov (bistveni) del. Tehnologija in programska oprema (npr. algoritmi, umetna inteligenca) imata sicer pomemben vpliv na dinamične spremembe javnosti in novinarstva, ki je imelo v celotni zgodovini javnosti bistveno vlogo, nikakor pa nista edina in še manj določujoča dejavnika njunega preoblikovanja. Preobrazba javnosti je rezultat vzajemnega delovanja novih tehnologij, ki omogočajo in spodbujajo spremembe v komuniciranju, in družbenih akterjev, ki s svojimi potrebami, interesi in vrednotami spreminjajo tudi naravo in funkcije javnosti. V tem smislu javnosti ne spreminjajo družbena omrežja, kot so Facebook, Instagram ali Twitter, ampak to, kako jih v družbi uporabljamo kot posamezniki in kako jih družba inkorporira v svoj razvoj ter temu ustrezno regulira. Na teh izhodiščih bo v obdobju 2022-2028 delo v okviru raziskovalnega programa Množični mediji, javna sfera in družbene spremembe potekalo v štirih smereh oz. delovnih skupinah: 1. Digitalizacija javnosti: teoretske (re)konceptualizacije in empirične transformacije, 2. Družbene posledice algoritmizacije in platformizacije komuniciranja, 3. Kriza novinarstva v odnosu med oblastjo in javnostjo in 4. Medijska regulacija v dobi digitalizacije.
Sodelujoče RO
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18991
Sestava projektne skupine
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18991
Bibliografske reference
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18991
Ključne besede
digitalizacija, javnost, množični mediji, novinarstvo, publiciteta

Nazaj na seznam projektov