Skoči do osrednje vsebine

TAP Analiza in upravljanje prostorskih in družbenih učinkov mestnega turizma na primeru Ljubljane, Gradca in Maribora

Splošne informacije

Šifra: J7-1823
Obdobje: 1.7.2019 - 30.6.2022
Letni obseg: 0,42 FTE | 2022
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Matjaž Uršič
Sofinancerji: ARIS
Veda: Družboslovje

Vsebinski opis projekta

Kot je navedeno v okviru cilja 5 Urbana Evropa, je današnje obdobje pogosto opredeljeno kot obdobje mest in mestnega načina življenja. Mesta ne delujejo samo kot gospodarska in priselitvena vozlišča, ampak hkrati tudi pritegujejo vedno večje število turistov, ki povzročajo znatne prostorske, družbene, okoljske ter gospodarske učinke. Pod tem pritiskom so bili nekateri deli mest 'turistificirani', pojavil se je pojem 'prekomeren turizem'. V povprečju se število obiskovalcev v večjih mestih letno poveča za 5 %, v najbolj obiskanih evropskih mestih tudi 10 do 15 % na leto. V Ljubljani je znašal porast števila turistov od leta 2016 do 2017 celo 16 %. Medtem ko mesta stremijo k trajnostnemu upravljanju virov in spodbujajo prožnost proti nepredvidljivim dogodkom in izzivom, se hkrati intenzivno promovirajo kot turistične destinacije. V sedanjih strategijah turizma in prostorskega razvoja obravnavanje fenomena mestnega turizma največkrat še ni prisotno. Razkorak v upravljanju med obema sektorjema odpira možnosti za vpeljavo povezovalnega prostorskega načrtovanja. Kot prvo je zato namen projekta prepoznati in ovrednotiti prostorske učinke turizma v mestih in kot drugo prevetriti in opredeliti ukrepe za upravljanje turizma in prostorskega načrtovanja, ki te učinke obravnavajo. Metodološko projekt uporablja pristop mešanih metod, ki temelji na tehnikah sodelovanja javnosti (anketa, delavnice, intervjuji), prostorske analize in kartiranja. Raziskovalna vprašanja so obravnavana v štirih tematskih delovnih paketih. V delovnem paketu 1 (DP1) bo mestni turizem obravnavan kot tip turizma na podlagi obstoječih definicij in prostorskih modelov (pregled literature). Za tri izbrana mesta (Ljubljana, Maribor, Gradec) bo opravljena statistična analiza turističnih obiskov, skupaj s pregledom obstoječih študij turizma v teh mestih. Terenska raziskava bo osredotočena na mnenje turistov o (turistični) infrastrukturi ter na kartiranje njihovih poti po destinaciji in obiskanih znamenitostih. V DP2 bomo obravnavali prostorsko razsežnost mestnega turizma s pomočjo delavnice za oceno učinkov na prostor, kartiranjem predlaganih poti turistov v mestu (viri:različni socialni mediji, vodniki) in anketo s  prebivalci. DP3 je namenjen analizi politik in institucionalni analizi (dopolnjeni z intervjuji) ter obiskom primerjalnih mest. Analiza dobrih praks upravljanja služi kot vhodni podatek za DP4, v katerem bo oblikovan model vzdržnega upravljanja turizma in prostorskega načrtovanja. Model bo s pomočjo delavnic predstavljen strokovni/širši javnosti in ovrednoten. Diseminacija projekta vključuje publikacije v znanstvenih revijah in predstavitve na konferencah, pripravo skupnega seminarja za študente magistrskih programov sodelujočih inštitucij ter znanstvene monografije. Raziskovalni problem zahteva interdisciplinarni pristop; zato projektna skupina konzorcija petih partnerjev vključuje geografe, ekonomiste, sociologe, krajinskega arhitekta in arhitekta. Sodelovanje avstrijske univerze KFU iz Gradca omogoča primerjavo situacije v slovenskih mestih s primerom Gradca v Avstriji, kot tudi izmenjavo znanja in dobrih praks med državama. Pomembnost pričakovanih rezultatov za znanstveni napredek je pri odpiranju novega raziskovalnega poljana področju interdisciplinarnih raziskav, posvečenega razumevanju odnosa med mestnim turizmom in prostorskim načrtovanjem, ter s ponujanjem rešitev za povezavo teh dveh polji za boljše upravljanje mest. Odgovor na vprašanje o prostorskih učinkih turizma v mestih, njihovo modeliranje in predstavitev s pomočjo kart bo prispevalo tudi k poznavanju pojava na mednarodni ravni, še posebej za srednjevelika evropska mesta. V povezavi s koristmi za družbo bo raziskava zagotovila odgovore na vprašanja, kako učinkovito upravljati mestni turizem v srednje velikih mestih Srednje Evrope s pomočjo rešitev, ki jih ponuja prostorsko načrtovanje. Krog potencialnih deležnikov za diseminacijo rezultatov projekta vključuje mestne načrtovalce, oblikovalce po

Faze projekta in njihova realizacija

1. Mestni turizem kot vrsta turizma 2. Prostorski vidiki mestnega turizma 3. Sociološki vidiki mestnega turizma 4. Značilnosti mestnega turizma v Srednji Evropi 5. Razvoj (mestnega) turizma v Srednji Evropi 6. Osnovna turistična statistika srednjeevropskih mest 7. Kategorizacija srednjeevropskih mest po tipu mest 8. Ljubljana kot turistična destinacija 9. Maribor kot turistična destinacija 10. Merjenje učinkov mestnega turizma 11. Upravljavski vidiki mestnega turizma

Sodelujoče RO

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17895

Sestava projektne skupine

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17895

Bibliografske reference

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17895

Rezultati / ključne ugotovitve

Pri uokvirjanju raziskave smo se naslonili na Ashwortha in Paga (2011), ki sta v shemi opredelila mogoče teme preučevanja mestnega turizma (glejte sliko 1.1), od katerih smo jih v projektu naslovili šest: infrastruktura, upravljanje in načrtovanje, učinki, vzdržnost, modeli in študije primerov mest. Odgovor na prvo vprašanje smo poiskali s pomočjo analize značilnosti mestnega turizma, ki vsebuje opredelitev vrst turizma, tipov turistov in pogleda prebivalcev na turizem. Rezultate te analize smo združili v tako imenovane profile mest (Horvat in Stubičar, 2021; Marot idr., 2021), ki jih predstavljamo v poglavju 3 za Ljubljano in poglavju 4 za Maribor. Osnovno analizo značilnosti mestnega turizma smo izvedli še v Ljubljani in Mariboru konkurenčnih mestih srednje Evrope, in sicer za Gradec, Torino, Padovo, Bratislavo, Zagreb, Zürich, Poznanj in Leipzig. Mesta primerjalnih analiz so bila izbrana na podlagi primerljivega obsega turizma v mestih »študij primerov« in na podlagi razpoložljivosti podatkov (prek letnega poročila združenja European Cities Marketing, 2018). 

Ključne besede

družbeni učinki, gradec, ljubljana, maribor, mestni turizem, prostorski učinki, upravljanje


Nazaj na seznam projektov