Splošne informacije
Šifra: J5-9335 Ignjatović
Obdobje: 1.7.2018 - 30.6.2021
Letni obseg: 0,43 FTE | 2018
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Miroljub Ignjatović
Sofinancerji: ARRS - Javna agenija za raziskovalno dejavnost RS
Veda: Družboslovje
Vsebinski opis projekta
Evropski raziskovalci trga dela že dolgo zaznavajo problem »družbene nevzdržnosti« širitve najbolj depriviranih nestandardnih oblik dela (Supiot, 2001; Pedersini, 2002; Eichhorst et al., 2013; Harvey in Behling, 2010). Poudarjajo, da so ravno analize družbenoekonomskih dejavnikov, ki te oblike dela generirajo in spremljajo ključ za razumevanje najbolj problematičnih družbenih pojavov. Vrh tega opozarjajo na specifične pojave: denimo, na problem širjenja neformalnega sektorja in neformalnih zaposlitev v razvitih državah, o katerih se je še nedavno govorilo le v povezavi z nerazvitimi državami. Ali pa opozarjajo na oblike dela, pri katerih se običajne dimenzije prekarnega dela kombinirajo z nezakonitim statusom (Standing, 2008; Chang, 2009; Williams in Lansky, 2013). Dodaten problem predstavlja močan trend slabšanja položaja najbolj depriviranih standardnih delavcev. V kontekstu splošnega trenda deregulacije režimov zaposlovanja (liberalizacij režimov odpuščanja) se stopnja negotovosti teh 'standardno zaposlenih' delavcev stopnjuje, njihov položaj pa tendenčno izenačuje s položajem najbolj depriviranih kategorij nestandardno zaposlenih. Problem destandardizacije zaposlitev je aktualen tudi zaradi negativnih učinkov na zmožnost socialnih partnerjev, da ohranjajo socialni dialog, ki ima pomembno vlogo v »evropskem stebru socialnih pravic« (Evropska komisija, 2017a; 2017b).
Glavni cilj raziskave je pojasnitev (identifikacija vzrokov) med-sektorske segmentacije nestandardnega dela in njenih družbenih učinkov v Sloveniji. Raziskava se bo osredotočila na analizo sektorskih značilnosti nestandardnega zaposlovanja ter na sektorsko pogojene kombinacije standardnega z različnimi oblikami nestandardnega zaposlovanja. S pomočjo med-sektorskih primerjav bomo poskušali identificirati skupne ter sektorsko specifične dejavnike generiranja nestandardnega zaposlovanja. Poudarek je na najbolj depriviranih oblikah tega zaposlovanja, prekarnih, neformalnih in nezakonitih zaposlitvah. Položaj delavcev vpetih v te oblike nestandardnega zaposlovanja bomo primerjali s položajem najbolj depriviranih skupin formalno (še) standardno zaposlenih delavcev. Različne oblike nestandardnega dela bomo proučevali v štirih sektorjih: predelovalni industriji, trgovini, informacijski in komunikacijski ter znanstveni dejavnosti.
Znotraj nakazanega okvirja se bomo osredotočili na naslednje ožje raziskovalne cilje: prvič, določiti obseg in trende v (ne)standardnem zaposlovanju v štirih sektorjih; drugič, identificirati dejavnike širjenja raznih tipov/oblik (ne)standardnega zaposlovanja in segmentacije znotraj teh tipov (razcepi po kriteriju vzdržno/nevzdržno); tretjič, opredeliti vire moči teh skupin in jih primerjati z viri moči standardno zaposlenih; četrtič, raziskati učinke destandardizacije zaposlovanja na zmožnosti sindikalnega organiziranja nestandardnih delavcev in povratnih učinkov na vire moči standardno zaposlenih; petič, analizirati družbeno-ekonomske učinke (segmentacije) nestandardnega zaposlovanja v štirih sektorjih.
Faze projekta in njihova realizacija
DELOVNI SVEŽENJ 1 (M1 – M12) – Konceptualna analiza in operacionalizacija konceptov
DELOVNI SVEŽENJ 2 (M1 – M6) – Izdelava načrta ravnanja s podatki
DELOVNI SVEŽENJ 3 (M5 – M16) – Analiza slovenskih in evropskih podatkovnih baz
DELOVNI SVEŽENJ 4 (M10-M28) – Nestandardno zaposlovanje v organizacijah iz štirih sektorjev: intervjuji z delavci, predstavniki menedžmenta, delodajalskih organizacij in sindikatov
DELOVNI SVEŽENJ 5 (M28 – M33) – Analiza podatkov iz terenske raziskave: oblike in dejavniki destandardizacije zaposlovanja v štirih sektorjih
DELOVNI SVEŽENJ 6 (M28 – M33) – Analiza podatkov iz terenske raziskave: viri moči delavcev
DELOVNI SVEŽENJ 7 (M28 – M33) – Analiza podatkov iz terenske raziskave: socialni dialog
DELOVNI SVEŽENJ 8 (M33 – M35) – Ciljno usmerjena analiza raziskovalnih rezultatov z deležniki
DELOVNI SVEŽENJ 9 (M26 – M36) – Mednarodno znanstveno srečanje
DELOVNI SVEŽENJ 10 (M1 – M36) – Diseminacija
DELOVNI SVEŽENJ 11 (M1 – M36) – Koordinacija projekta
Sodelujoče RO
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=17333&search_term=J5-9335
Sestava projektne skupine
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=17333&search_term=J5-9335
Bibliografske reference
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=17333&search_term=J5-9335
Rezultati / ključne ugotovitve
Analiza podatkov iz terenske raziskave je dodatno utrdila zastavljeno hipotezo – razlike v zaposlovanju na slovenskem trgu dela, predvsem glede nestandardnega zaposlovanja so sektorsko specifične.
Na destandardizacijo zaposlovanja v vseh analiziranih podjetjih in organizacijah so pomembno vplivali: tržni pogoji delovanja (konkurenca), strategije zniževanja stroškov dela, racionalizacija in finančna situacija (v nekaterih organizacijah poostreni pogoji financiranja), ki se kažejo v omejevanju rednega zaposlovanja ob nespremenjenem ali celo povečanem obsegu dela. Po drugi strani se destandardizacija med drugim kaže tudi kot zniževanje poklicnih standardov (primeri poklicev trgovca ali novinarja v analiziranih podjetjih/organizacijah).
Na drugi strani se je, kot močan dejavnik standardizacije zaposlovanja, izkazala slovenska delovna zakonodaja. Primeri podjetij, ki so se odločila za postopno standardizacijo nestandardnih oblik zaposlitev kažejo na dejstvo, da formalna standardizacija zaposlitvenih statusov dejansko v večini primerov ni veliko spremenila varnosti zaposlenih, saj so ti še vedno v negotovem položaju v podjetjih. Omenjena zakonodaja je namreč, ob liberalizaciji drugih področij trga dela prekarizacijo dejansko razširila na nove skupine – posebej na velike skupine zaposlenih, ki so po eni strani formalno vpete v standardno zaposlitveno razmerje, po ključnih kriterijih varnosti (dohodek, pogoji dela, varnost zaposlitve) pa so v prekarni poziciji. Gre za širitev prekarnega segmenta trga dela na področje 'standardnega' zaposlovanja, s tem pa postaja vez med okoliščinami, v katerih poteka mezdno delo, ki opredeljujejo pogoje reprodukcije mezdnih delavcev in njihovih gospodinjstev, vse bolj neodvisna od pravne regulacije zaposlovanja.
Ne glede na smer delovanja procesov destandardizacije ali standardizacije oziroma ne glede na formalni status zaposlenih v slovenskih podjetjih, lahko na koncu ugotovimo, da gre za nadaljevanje procesov slabšanja delovnih pogojev in varnosti zaposlitve vedno večjega segmenta delavcev na slovenskem trgu dela – torej nadaljevanje in poglabljanje segmentacije in dualizacije slovenskega trga dela kot pomembne značilnosti celotnega trga dela v Sloveniji.
Ključne besede
destandardizacija zaposlovanja, dualizacija trga dela, prekarizacija, segmentacija, slovenski trg dela

Nazaj na seznam projektov