Splošne informacije
Šifra: N5-0178
Obdobje: 1.9.2021 - 31.8.2024
Letni obseg: 0,70 FTE | 2021
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Rok Zupančič
Sofinancerji: -
Veda: Družboslovje
Vsebinski opis projekta
Osrednji cilj projekta Anksioznost(i) v 'razdeljenih mestih' pokonfliktnih družb jugovzhodne Evrope: Razvoj in testiranje inovativnih pristopov v procesih izgradnje miru je odgovoriti na vprašanje, kako zmanjšati etnično distanco med posamezniki, ki so bili vpeti v oborožene spopade, in na splošno izboljšati medetnične odnose v pokonfliktnih družbah.
Inovativnost projekta temelji na njegovi interdisciplinarni zasnovi, ki povezuje več disciplin, ki do sedaj še niso bile integrativno in hkrati uporabljene v študijah pokonfliktnih družb: i) študije izgradnje miru za razumevanje strukturnih dejavnikov in poskusov izgradnje miru v različnih mestih pokonfliktnih družb (zlasti sociološki in politološki vidiki); ii) (socialna in politična) psihologija za identifikacijo t. i. "pokonfliktnih anksioznosti", ki se pojavljajo v specifičnem kontekstu pokonfliktnih okolij; iii) telesnoorientirani pristopi, ki črpajo iz nevrobiologije in nekaterih drugih disciplin, za pojasnjevanje, kako "pokonfliktna anksioznost" v družbah, ki so utrpele oborožene konflikte, zavira poskuse zmanjševanja medetnične distance. Na ta način projekt išče odgovor na vprašanje, zakaj je - kljub mnoštvu naporov različnih akterjev na področju izgradnje miru – za nekatera mesta v pokonfliktnih družbah še naprej značilna visoka etnična distanca med posamezniki, medtem ko v nekaterih drugih mestih v taistih pokonfliktnih družbah odnosi med posamezniki ostajajo relativno dobri, etnična distanca pa nizka.
Faze projekta in njihova realizacija
DS1: Metodološki okvir in izbor krajev
Namen prvega delovnega sklopa (DS) je izbor in seznanitev s primernimi kraji (študijami primerov) v pokonfliktnih družbah jugovzhodne Evrope, kjer bomo izvajali projekt. V tej fazi bomo na podlagi analize in interpretacije primarnih in sekundarnih virov pripravili tudi teoretsko-konceptualni okvir in identificirali ustrezne raziskovalne metode, s katerimi bomo nadalje analizirali preplet anksioznosti in strukturnih dejavnikov, ki so povezani z medetnično distanco v izbranih krajih.
DS2: Strukturni dejavniki
Namen drugega DS je identificirati strukturne dejavnike v izbranem kraju in analizirati njihov vpliv na medetnične odnose med tamkajšnjimi prebivalci. To bomo dosegli tako z analizo in interpretacijo sekundarnih virov kot s terenskim delom, kjer bo v ospredju metoda intervjuja. Strukturni dejavniki, ki bodo upoštevani pri analizi, so: politični, družbenoekonomski, sociološki (vključno s kulturnimi in religioznimi), zgodovinski in dejavniki, povezani z izgradnjo miru, ter diskurz, ki se o strukturnih dejavnikih ustvarja tako v kot o izbranem mestu.
DS3: Analiza anksioznosti v izbranih krajih pokonfliktnih družb
Namen tretjega DS je razumeti, kako v kontekstu predhodno analiziranih strukturnih dejavnikov v izbranih krajih nastaja (družbena) anksioznost; z drugimi besedami, proučevali bomo, kako v kontekstu pokonfliktnega obdobja in aktualnih težav, s katerimi se spopadajo ljudje v izbranem kraju pokonfliktne družbe (socioekonomski, politični idr.), prihaja do anksioznosti in kako to vpliva na medetnične odnose. Pri tem se bomo prvenstveno oprli na metodo intervjujev, morda pa tudi na anketiranje oz. fokusne skupine (odvisno od rezultatov v DS1 in DS2 ter finančnih zmožnosti).
DS4: Razvoj in testiranje inovativnega eksperimentalnega pristopa za zmanjševanje medetnične distance v izbranem kraju pokonfliktne družbe
Namen četrtega DS je razviti in testirati inovativni integrativni pristop, temelječ na telesnoorientiranih pristopih, katerega cilj je zmanjševanje medetnične distance v izbranem kraju pokonfliktne družbe. To bomo dosegli z organizacijo 'eksperimentalnega seminarja', ki bo temeljil na telesnoorientiranih pristopih (somatic, body-mind approaches) k ljudem; pri tem nam bodo pomagale zunanje strokovnjakinje, podkovane v omenjenih pristopih. Z udeleženci in udeleženkami bomo pred in po seminarju opravili poglobljene intervjuje, morda tudi anketo (odvisno od konceptualnega okvirja, ki ga bomo razvili v DS1).
DS Diseminacija in komunikacija
Komunikacija in diseminacija projektnih rezultatov bosta potekali v celotnem trajanju projekta. Ključne ugotovitve projekta bomo objavljali v znanstvenih in strokovnih revijah, pozornost pa bomo posvetili tudi predstavitvi izsledkov širši javnosti (intervjuji s člani projektne skupine, poljudni članki, objave na socialnih omrežjih). Rezultate projekta bomo posredovali tudi zainteresiranim mednarodnim, regionalnim in lokalnim organizacijam, ki delujejo na področju gradnje miru (peacebuilding) v jugovzhodni Evropi – predvsem zato, da bi ti akterji dobili znanstveno podprte rezultate, ki bi bili eden od temeljev za nadgradnjo obstoječih pristopov v gradnji miru in transformaciji konfliktov.
Sodelujoče RO
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18842
Sestava projektne skupine
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18842
Bibliografske reference
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18842
Rezultati / ključne ugotovitve
Ključne ugotovitve so organizirane v skladu z delovnimi sklopi (fazami), opisanimi v prejšnjem razdelku.
DS1 – Metodološki okvir in izbor krajev. Najpomembnejša ugotovitev tega sklopa je “metodološko spoznanje”, da načrtovana raziskovalna metode ankete v pokonfliktnih družbah, kjer ni prišlo do medetničnega nasilja med vojno (študije primerov v tem projektu), ne omogoča kakovostnih rezultatov; anketiranje smo izvedli eni študiji primera (Baljvine), anketo tudi analizirali z uporabo statističnih paketov, rezultati pa so bili pomanjkljivi oz. niso dali poglobljenih odgovorov na naša vprašanja. Zato smo metodologijo prilagodili in se oprli na intervjuvanje, ki smo ga potem poleg Baljvih opravili še v Gorskem Kotarju (hrvaška študija primera) in v Kamenici (Kosovo).
DS2 – Strukturni dejavniki. Pomembna ugotovitega tega sklopa je, da je vloga strukturnih dejavnikov, ki pojasnijo, kako se v neki pokonfliktni družbi generira ‘pokonfliktna anksioznost’, različna od primera do primera. Analize, izvedene na treh območjih nekdanje Jugoslavije, so pokazale, da je znanstveno nedokazljivo trditi, da ima npr. ekonomski dejavnik večjo vrednost pri pojasnjevanju odsotnosti medetničnega nasilja kot pa npr. zgodovinski dejavnik. Analiza je pokazala, da je “pozitiven” zgodovinski dejavnik in pozitiven narativ o zgodovini nujen, ne pa zadosten pogoj, da neka medetnično raznolika skupnost ne zapade v medetnično nasilje (npr. splošno razširjen narativ o tem, da so npr. v neki skupnosti v zgodovini obstajali primeri, ko je ena etnična skupnost drugo skupino, ki je bila v inferiornem položaju, ščitila pred oboroženim nasiljem). Ključna ugotovitev je, da se strukturni dejavniki medsebojno neločljivo prepletajo in da lahko le eden dejavnik, ki je neugoden, prevlada ter poruši moč preostalih, pogojno pozitivnih strukturnih dejavnikov, ki prispevajo k odsotnosti medetničnega nasilja.
DS3 – Analiza anksioznosti v izbranih krajih pokonfliktnih družb. Ključna ugotovitev tega DS je potreba po hkratni (sočasni) analizi strukturnega okvirja (objektivnih dejavnikov, ki determinirajo neko pokonfliktno okolje, npr. socioekonomski položaj prebivalcev) ter izkustvenega okvirja (percepcij) glede strukturnih dejavnikov. Proučevanje dvopolnosti sočasno in na način, ki temelji na vzajemnem vplivanju strukturnega in izkustvenega okvirja, omogoči operacionalizacijo, ki omogoča bolj celosten pristop k razumevanju pokonfliktnih družb z vidika tega, zakaj so dobronamerni pristopi za premoščanje medetničnih razlik, ki jih izvajajo npr. mednarodne organizacije, pogosto neučinkoviti, ker ne zajemajo vzajemne soodvisnosti obeh polov. Razumeti je treba namreč, da politični, prostorski, socioekonomski in zgodovinski dejavniki služijo kot okvir, ki povzroča izkustveno nelagodje v pokonfliktnih družbah (strah, nezaupanje Drugemu idr.), in obratno – tudi izkustveni dejavniki, npr. strah pred Drugim, pogosto pripomore k političnemu ali socioekonomskem dejavniku, kar lahko pokonfliktno družbo ‘vkorenini’ v ponavljajočem vzorcu ‘pokonfliktne anksioznosti’ – konceptu, ki ga je znanstveno utemeljil ta projekt – in odnosih, ki ostajajo prežeti z visoko medetnično distanco, ki pa ljudem nudi stabilnost znotraj svoje skupnosti.
DS4 – Razvoj in testiranje inovativnega eksperimentalnega pristopa za zmanjševanje medetnične distance v izbranem kraju pokonfliktne družbe. Ključna ugotovitev tega sklopa, ki temelji na eksperimentu (eksperimentalni seminar, temelječ na telesnoorientiranih pristopih), ki smo ga izvedli v eni od pokonfliktnih družb (Hrvaška), je v tem, da se medetnična distanca z uporabo telesnoorientiranih pristopov nujno ne zmanjša, s čimer se ne potrjuje hipoteza o vsesplošni uporabnosti tovrstnih pristopov (npr. če je ta metoda koristna za izboljšanje splošnega počutja, kar se je pokazalo tudi v našem eksperimentu, pa to še ne pomeni, da se je s tem zmanjšala tudi etnična distanca). Pilotna študija intervencije, ki temelji na telesno usmerjenem pristopu, osnovanem na razumevanju travme, je pokazala mešane rezultate. Pri eksperimentalni skupini smo izmerili statistično pomembno izboljšanje interoceptivne zavesti (predvsem zmanjšanje zaskrbljenosti ob neugodnih telesnih občutkih), povečanje duševnega blagostanja ter zmanjšanje avtonomne reaktivnosti v primerjavi s kontrolno skupino. Nasprotno od pričakovanj pa se etnična distanca v času trajanja raziskave ni pomembno zmanjšala, kar verjetno kaže na začetno nizko raven distance med udeleženci in nakazuje potrebo po usmerjanju intervencije v populacije z višjo začetno stopnjo etnične distance. Pomembna omejitev je bila tudi kratkotrajnost intervencije, saj bi dolgotrajnejši pristop omogočil globlje spremembe v smeri medetničnega razumevanja.
DS - Diseminacija. Številne predstavitve na strokovnih in znanstvenih srečanjih ter znanstvene publikacije, kot navedeno v nadaljevanju.
ZNANSTVENI ČLANKI, NASTALI V OKVIRU PROJEKTA
IVANIŠ, Iris, KOČAN, Faris, ZUPANČIČ, Rok. "Mine, yours, ours, no one’s" : ethnonational contestationand heritagization on the case of Bosnia-Herzegovina’s National Museum and Museum of Republika Srpska. Nationalism and ethnic politics. 2025, vol. 31, iss. , str. 1-21. ISSN 1557-2986. DOI: 10.1080/13537113.2025.2465205. [COBISS.SI-ID 227935747].
KOČAN, Faris, VUGA BERŠNAK, Janja, ZUPANČIČ, Rok. When structural factors that cause interethnic violence work in favour of peace: the story of Baljvine, a warless Bosnian‑Herzegovinian peace mosaic. Journal of international relations and development. [Print ed.]. Sep. 2024, vol. 27, no. 3, str. 341–364, ilustr. ISSN 1408-6980. https://link.springer.com/article/10.1057/s41268-024-00331-8,
DJORDJEVIĆ, Andjela, ZUPANČIČ, Rok. ‘Undivided’ city in a divided society : explaining the peaceful coexistence of Albanians and Serbs in Kamenicë/Kamenica, Kosovo. Journal of southeast European and Black Sea studies. Spletna izd. 2024, vol. , iss. , DOI: 10.1080/14683857.2024.2324550.
KOČAN, Faris, ZUPANČIČ, Rok. Capturing post-conflict anxieties : towards an analytical framework. Peacebuilding. 2024, vol. 12, no. 1, str. 120-138, ilustr. ISSN 2164-7267. DOI: 10.1080/21647259.2023.2184116.
KUHAR, Metka, BOLKO, Irena, ZUPANČIČ, Rok. Polyvagal perspective on ethnic distance and well-being in Bosnia-Herzegovina : mediating effects of physiological reactivity and body awareness. Razprave in gradivo : revija za narodnostna vprašanja. 2024, no. 92, str. 139-159, ilustr. ISSN 0354-0286. https://sciendo.com/article/10.2478/tdjes-2024-0008
ŠLEBIR, Miha, ZUPANČIČ, Rok. Factors of ethnic distance: a systematic scoping review. Journal of ethnic and cultural studies. 2024, vol. 11, no. 2, str. 211-228. ISSN 2149-1291. https://www.ejecs.org/index.php/JECS/article/view/1936/565
KUHAR, Metka, BOLKO, Irena, ZUPANČIČ, Rok. Trauma-informed approach for bridging ethnic distance in post-conflict societies : a pilot study and intervention evaluation. Advances in methodology and statistics. 2023, vol. 20, no. 1, str. 57-75. ISSN 1854-0023. https://mz.mf.uni-lj.si/index.php/ams/article/view/mz-2023-20-1-3-kuhar/mz-2023-20-1-3-kuhar
KOČAN, Faris, ZUPANČIČ, Rok. Ethnicizing the EU's involvement in post-conflict societies : the case of ontological insecurity in Republika Srpska. Uluslararasi ilişkiler dergisi. 2022, vol. 19, no. 73, str. 113-127. ISSN 1304-7310. DOI: 10.33458/uidergisi.1094578
ZUPANČIČ, Rok, IOANNIDIS, Nikandros, KOČAN, Faris. The European Union’s (in)ability to address troubled past(s): voices from eight European countries. Annales: anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia. 2021, letn. 31, št. 4, str. 547-560. ISSN 1408-5348. https://zdjp.si/wp-content/uploads/2021/12/ASHS-31-2021-4_ZUPANCIC.pdf
ZNANSTVENE MONOGRAFIJE, V KATERIH SO SE POJAVILI IZSLEDKI PROJEKTA (IN JE FINANCIRANJE ARIS, POSLEDIČNO, OMENJENO POD 'ACKNOWLEDGMENTS')
ZUPANČIČ, Rok, KOČAN, Faris, et al. Troubled pasts in Europe: strategies and recommendations for overcoming challenging historic legacies. Bristol: Bristol University Press, 2023. X, 205 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 978-1-5292-3362-9. [COBISS.SI-ID 161450499]
KOČAN, Faris. Identity, ontological security and Europeanisation in Republika Srpska. Cham: Springer Nature, cop. 2023. XXI, 220 str., ISBN 978-3-031-46168-2. ISSN 2947-7980. DOI: 10.1007/978-3-031-46169-9
Ključne besede
bosna in hercegovina, hrvaška, izgradnja miru, kosovo, pokonfliktna obnova, pokonfliktne družbe
Cilji trajnostnega razvoja
SDG16 | Mir, pravičnost in močne institucije
SDG17 | Partnerstva za doseganje ciljev
Nazaj na seznam projektov