TAP – J6-2582 Slovenska narodnozabavna glasba

Splošne informacije

Šifra: J6-2582
Obdobje: 1.9.2020 - 31.8.2024
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Peter Stanković
Veda: Humanistika

Vsebinski opis projekta

Praktično ni poroke, pogreba, športne zmage ali zabave v Sloveniji, ki bi minila brez narodnozabavne glasbe (NZG) – najbolj množično razširjenega, mainstream, pregovorno »slovenskega« glasbenega žanra. Presenetljivo je, da je ravno žanr, ki ima kontinuirano velik vpliv na slovensko »narodno estetiko« (Mlekuž 2013, Močnik 2009, Stanković 2015, Majsova 2016), na narodni simbolni imaginarij, na glasbene sezname na zabavah in proslavah, kot tudi na druge glasbene žanre obšel zanimanje raziskovalcev. Slovenska popularna glasba je bila do danes proučevana pretežno kot orodje formacije alternativnih identitet in njihove artikulacije; v pomenu njene političnosti so bile poudarjene predvsem njene disruptivne zmožnosti (Hofman 2015; Velikonja 2003; Velikonja 2013). Pomembnost teh študij, ki se razumljivo osredotočajo na alternativne žanre in prakse, je izjemna. Kažejo na bogato kompleksnost slovenske kulturne krajine, izpostavijo tako formativno vlogo glasbe v artikulaciji prostorov in identitet kot tudi učinkovito kontekstualizirajo slovensko krajino praks glasbene produkcije in potrošnje v regionalnih in transnacionalnih glasbenih, kulturnih in teoretičnih perspektivah. Pričujoči projekt želi prejšnje študije nadgraditi in vzeti pod drobnogled enega najmanj raziskanih vidikov slovenske sodobne glasbene krajine, narodnozabavno glasbo. Projekt gradi na obsežnem raziskovanju slovenske popularne glasbe, ki ga je opravil vodja projekta red. prof. dr. Peter Stanković (Stanković 2002, 2006, 2014, 2015) in naslavlja raziskovalne vrzeli in izzive, opisane v zadnji veliki študiji o slovenski mainstream popularni glasbi (2010–2013). Študijo je vodil Stanković in je bila del projekta o dediščini popularne glasbe, kulturnega spomina in identitete, financiranega s strani fundacije HERA. Med drugim so rezultati projekta pokazali vztrajnost močnih vezi med narodnozabavno glasbo in narodno identiteto v političnih in izobraževalnih diskurzih (Zevnik 2014) ter raziskavah občinstva (Majsova 2016), hkrati pa tudi odsotnost žanra v dediščinskih diskurzih (Stanković 2014) in strokovni literaturi (Stanković 2015). Z upoštevanjem teh ugotovitev namerava pričujoči projekt določiti sodobni kulturni vpliv narodnozabavne glasbe in njene vključenosti v mehanizme vladovanja v Sloveniji. Narodnozabavno glasbo bomo proučevali iz perspektiv a)politik in produkcije; b) medijskega izpostavljanja; c) recepcije in d) tekstov, z namenom analize njenih politik estetike. Nameravamo narediti večrazsežno mapiranje sodobne narodnozabavne glasbe, to je 1) njene prisotnosti v glasbeni produkciji, tiskanih in avdiovizualnih medijih; 2) njene vidnosti v zakonodaji, kulturnih politikah, političnih in komercialnih diskurzih; 3) njene dojete vpletenosti v lokalno, regionalno in nacionalno zgodovino, kulturni spomin in identifikacijo; in 4) njene izražene estetike (tekst, performans in imaginarij, s posebnim fokusom na njenem usklajevanju spolnih vlog, estetike ruralnega in urbanega ter tradicionalnega in modernega). Projekt bo obogatil študije slovenske popularne glasbe s tem, ko bo ponudil dragoceno kontekstualizacijo sodobnih glasbenih krajin popularne glasbe in tako dopolnil študije drugih žanrov. Projekt bo tudi ponudil potrebno oceno sodobnih transformacij pomena, ki ga ima žanr v nacionalni ekonomiji, ter njegovega statusa »narodnega« žanra. To bo prva študija pri nas, ki bo prevpraševala tradicionalistično, konservativno in nacionalistično estetiko narodnozabavne glasbe preko analize njenega sodobnega vzgiba, da odgovori na in vključuje razvoj z drugih žanrov, in njenega vpliva na druge žanre (npr. pop-rock).

Faze projekta in njihova realizacija

1 Konsolidacija ekipe in snovanje raziskovalnih in metodoloških izhodišč
2. Zbiranje podatkov (kvantitativni (M8 do M12) in kvalitativni pristopi (M10 do M30))
3. Analiza podatkov (od M13 do M36)
4. Diseminacija in komuniciranje rezultatov (M15 do M48)

Sodelujoče RO

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18345

Sestava projektne skupine

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18345

Bibliografske reference

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18345

Rezultati / ključne ugotovitve

Projekt prispeva zelo potrebno, do danes neobstoječe mapiranje pomena, vidnosti in konotacij najbolj razširjenega in predpostavljeno najbolj priljubljenega slovenskega popularnega glasbenega žanra. Je prva študija, ki je ocenila transformacije NZG tudi v širšem kontekstu političnih faktorjev, medijske ekologije, analiz testov in performansov, pri čemer je zasledovala spremembe in vrsto relevantnih strukturnih razmerij skozi čas. Poleg tega je raziskava osvetlila povezave med industrijo popularne glasbe in sodobnimi političnimi in družbeno-kulturnimi transformacijami (novimi oblikami tržne ekonomije v kontekstu digitalizacije in pojava novih platform; transformacije relacij med napredkom in tradicijo, mestom in podeželjem, narodom in svetom) v slovenskem kulturnem kontekstu. Projekt ponuja model za prihodnje študije slovenske popularne glasbe in služi kot odskočna deska za nadaljnje raziskovanje glasbenih žanrov. Ena od teh raziskav bi lahko analizirala migracijo žanrov in povezanih praks onkraj državnih meja ter prisvajanje in (drugačne) rabe žanrov med narodnimi diasporami v tujini. Projekt in njegov eksperimentalni multidisciplinarni načrt je obogatil polje medijskih študij, študij popularne glasbe, študij popularne kulture, študij zvezdništva in oboževalcev ter zgodovino in sociologijo kulture; prav tako je pomembno prispeval k študijam spolov in študijam nostalgije. Projekt je ponudil uvid v neraziskane nedavne premike na poljih poklicev povezanih s popularno glasbo ter omrežij in njihovih političnih implikacij, za ilustracijo in osvetlitev povezav med temi dejavniki pa je uporabil digitalne metode digitalizacije podatkov. Ta široko zastavljeni okvir je projektu omogočil izvedbo izjemno niansirane analize reprezentacij (predvsem konstrukcij kraja, formacije identitet, temporalnosti in spolov) znotraj žanra NZG, pri čemer smo s projektom prispevali k študijam transformacije slovenskega kulturnega in simbolnega imaginarija. Prav tako smo s projektom ponudili nove teoretične vpoglede v področja spola, spomina in medijskih študij ter prispevali predvsem k napredku študij o temporalnosti in spolu, spominu in medijih ter medijih in zgodovini.

Ključne besede

audiovizualni mediji, estetika, identitete, kulturna politika, občinstva, popularna glasba, spol

Cilji trajnostnega razvoja

Nazaj na seznam projektov