Splošne informacije
Šifra: V5-1735
Obdobje: 1.4.2018 - 31.12.2020
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Iztok Prezelj
Veda: Družboslovje
Vsebinski opis projekta
Nasilni ekstremizem, radikalizacija in terorizem postajajo vedno večji problem v sodobni Evropi. Analiza trendov na področju izvajanja terorističnega nasilja pokaže, da se povečujejo brutalnost, primarnost civilnih tarč in žrtev, povezanost z vojaško prisotnostjo na kriznih žariščih, povezanost z migracijami in medkulturnimi ter medverskimi odnosi, poleg tega pa se spekter nasilnih metod širi (npr. v smeri uporabe samomorilskega terorizma v Evropi, simultanih napadov, uporabe tovornih vozil, napadov na koncerte, restavracije, medijske hiše…). Radikalizacija je proces, v katerem posamezniki ali družbene skupine oblikujejo radikalna stališča glede političnih ali družbenih problemov, v končni fazi pa lahko vodi tudi k uporabi ekstremnega nasilja za doseganje političnih ciljev (terorizem). Evropske države in relevantne mednarodne organizacije (OZN, EU, OVSE in NATO) so radikalizacijo prepoznale kot grožnjo nacionalni in mednarodni varnosti. Zato države oblikujejo ter preoblikujejo programe za spremljanje radikalizacije in programe za de-radikalizacijo. Republika Slovenija ima sorazmerno malo izkušenj s terorističnimi napadi, soočala pa se je že z določenimi oblikami radikalizacije, vendar v bistveno manjšem obsegu kot nekatere primerljive države.
Namen prijavljenega projekta je pomagati Sloveniji, da oblikuje politiko in program multidimenzionalnega in multiinstitucionalnega sistematičnega spremljanja procesov radikalizacije, ki bi utegnila voditi v ekstremno nasilje, ter mrežne strukture državnih in nedržavnih institucij, ki lahko prispevajo k deradikalizaciji ranljivih skupin in posameznikov. Projekt se v izhodišču fokusira na naslednje oblike radikalizacije: islamistična, desno usmerjena, levo usmerjena, secesionistična in radikalizacija v zvezi s posameznim problemom (»single issue«). Projekt je zasnovan na naslednjih ciljih:
1. Oblikovanje konceptualne in terminološke osnove za proučevanje in spremljanje radikalizacije ter ukrepov proti radikalizaciji. V Sloveniji potrebujemo terminološko jasnost še preden oblikujemo koncept in politiko spremljanja radikalizacije ter boja proti radikalizaciji. To se še posebej nanaša na razumevanje terminov nasilni ekstremizem, radikalizacija, polarizacija in terorizem ter njihovih razmerij.
2. Analiza prisotnosti radikalizacije v smeri izvajanja nasilja v RS, kar vključuje naslednje podcilje:
- Pregled izbranih obstoječih tujih pristopov k spremljanju radikalizacije.
- Identifikacija in kratek opis ključnih primerov radikalizacije v Sloveniji, pri čemer se bomo oprli na medijsko poročanje in zaključke parlamentarne preiskovalne komisije za ugotovitev stanja na področju radikalizacije v RS (kjer sta kot strokovni priči sodelovala dva člana raziskovalne skupine).
- Identifikacija radikalizacijsko ranljivih družbenih skupin (npr. mladina, verske skupine, etnične skupine, priseljenci, druga generacija priseljencev, azilanti, navijaške skupine, družine ipd.).
- Izvedba delavnic s fokusnimi skupinami: nosilci varnostnih informacij o obstoječi radikalizaciji v RS (policija, SOVA, OVS ipd.), svetovalci Zavoda za zaposlovanje RS, predstavniki Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij v RS, svetovalni delavci v šolah, vodjo nekdanje parlamentarne preiskovalne komisije za ugotovitev stanja na področju radikalizacije v RS itd.
- Kvantitativna analiza: izvedba ankete na vzorcu študentov Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru o dovzetnosti na radikalizacijo.
3. Oblikovanje nabora indikatorjev za zgodnjo detekcijo radikalizacije v smeri izvajanja nasilja:
- Opredelitev procesa zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo.
- Analiza izbranih konceptualnih in praktičnih tujih primerov spremljanja radikalizacije na osnovi indikatorjev. V okviru tega cilja bo še posebna pozornost namenjena identifikaciji indikatorjev v povezavi z t.i. »samotnimi volkovi«, ki so se radikalizirali sami in na koncu izvedli teroristične napade ali pa odšli med tuje borce v Sirijo.
- Oblikovanje MODELA indikatorjev za identifikacijo nasilne radikalizacije, kar vključuje opis indikatorjev in njihovih medsebojnih povezav, izdelava grafične slike modela itd. Model bo prilagojen slovenskim razmeram in bo vključeval indikatorje na mezo in na mikro ravni.
4. Oblikovanje celovitega modela večinstitucionalnega odzivanja na radikalizacijo v Republiki Sloveniji:
- Identifikacija širokega spektra državnih in nedržavnih institucij, ki se (lahko) ukvarjajo s spremljanjem radikalizacije in/ali ukrepi proti njej. Podcilj vključuje izvedbo intervjujev z vsemi institucijami in opis njihove možne ali dejanske vloge na tem področju, vključno z izpostavitvijo pravne osnove.
- Oblikovanje medinstitucionalnega oziroma medorganizacijskega koncepta oziroma modela sodelovanja v boju zoper radikalizacijo v RS, kar vključuje tudi izdelavo grafike tega modela, opis mehanizma prepoznavanja dobrih praks v okviru posameznih institucij in iz tujine.
Faze projekta in njihova realizacija
1. Delovni sveženj (DS): Oblikovanje konceptualne in terminološke osnove za proučevanje in spremljanje radikalizacije ter ukrepov proti radikalizaciji v RS:
Čas za izvedbo: meseci 1-4
2. DS: Analiza prisotnosti radikalizacije v smeri izvajanja nasilja v RS:
Čas za izvedbo: meseci 5-16
3. DS: Oblikovanje nabora indikatorjev za zgodnjo detekcijo radikalizacije v smeri izvajanja nasilja
Čas za izvedbo: meseci 17-22.
4. Oblikovanje celovitega modela večinstitucionalnega odzivanja na radikalizacijo v RS:
Čas za izvedbo: meseci 23-28.
Časovni načrt diseminacije projektnih rezultatov:
- Organizacija simpozija za deležnike oziroma institucije s področja spremljanja radikalizacije in boja zoper radikalizacijo v RS: mesec 19 ali 20
- Organizacija javnega dogodka na temo radikalizacije in boja zoper radikalizacijo v RS za širšo strokovno in znanstveno javnost (predvidoma panel v okviru konference ali okrogla miza v okviru Dnevov varstvoslovja 2020 za predstavitev končnih rezultatov raziskovalnega projekta – predvidoma mesec 28; predstavitev preliminarnih rezultatov na Dnevih varstvoslovja 2019 – mesec 15).
- Vključitev projektnih rezultatov v pedagoški proces na FDV (UL) in FVV (UM) – stalna aktivnost vezana na semestralni načrt izvedbe različnih pedagoških predmetov na 1. in 2. stopnji na FDV in FVV.
- Izdaja monografije na temo radikalizacije: mesec 28.
Sodelujoče RO
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=17079&search_term=V5-1735
Sestava projektne skupine
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=17079&search_term=V5-1735
Bibliografske reference
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=17079&search_term=V5-1735
Rezultati / ključne ugotovitve
Nasilni ekstremizem, radikalizacija in terorizem postajajo vedno večji problem v sodobni Evropi. Republika Slovenija ima sorazmerno malo izkušenj s terorističnimi napadi, soočala pa se je že z določenimi oblikami radikalizacije, vendar v bistveno manjšem obsegu kot nekatere primerljive države. Namen projekta je bil pomagati Sloveniji, da oblikuje politiko in program multidimenzionalnega in multiinstitucionalnega sistematičnega spremljanja procesov radikalizacije, ki bi utegnila voditi v ekstremno nasilje. Na projektu so bili tako doseženi naslednji cilji:
(1.) oblikovanje konceptualne in terminološke osnove za proučevanje in spremljanje radikalizacije ter ukrepov proti radikalizaciji,
(2.) analiza prisotnosti radikalizacije v smeri izvajanja nasilja v RS, kar vključuje identifikacijo in opis ključnih primerov islamistične, desne, leve in druge radikalizacije v Sloveniji, identifikacijo in analizo radikalizacijsko ranljivih družbenih skupin in izvedbo ankete na vzorcu študentov Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru o dovzetnosti na radikalizacijo,
(3.) oblikovanje nabora indikatorjev za zgodnjo detekcijo radikalizacije v smeri izvajanja nasilja, kamor sodi opredelitev procesa zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo in oblikovanje indikatorskega modela z indikatorji na vseh zgoraj navedenih področjih in
(4.) oblikovanje celovitega sistemskega modela večinstitucionalnega odzivanja na radikalizacijo v Republiki Sloveniji, kar je zajemalo (RADCEPRO RAN model Slovenija).
Ključne besede
celoviti pristop, deradikalizacija, ekstremizem, primerjalna študija, radikalizacija, slovenija, terorizem


Nazaj na seznam projektov