Splošne informacije
Šifra: Z5-3221
Obdobje: 1.10.2021 - 30.9.2023
Letni obseg: 0,25 FTE | 2021
Vodja projekta na FDV: doc.dr. Marko Hočevar
Sofinancerji: ARIS
Veda: Družboslovje
Vsebinski opis projekta
Raziskovalni projekt naslavlja spreminjajočo se vlogo države na področju politik zaposlovanja v okviru krize COVID-19. Projekt se osredotoča na ekonomski vidik krize COVID-19 ter na posebne javnopolitične instrumente sprejete na področju politik zaposlovanja, na preoblikovanje odnosov v javnopolitičnih omrežjih in na vlogo državnih akterjev znotraj le-teh na področju politik zaposlovanja. Projekt temelji na metodi primerjalne študije primera (najrazličnejša zasnova sistemov - most different systems design). Raziskava se bo osredotočala na tri primere: Slovenijo, Portugalsko in Irsko. Te tri države imajo različne tipe javnopolitičnih omrežij, različne tipe tržnega gospodarstva, različne blaginjske režime, različno državno in gospodarsko tradicijo v 20. stoletju in so v različnih časovnih obdobjih postale članice EU. Kljub tem razlikam predpostavljamo, da je v vseh treh primerih mogoče opaziti prehod k statizmu znotraj javnopolitičnih omrežij na področju politik zaposlovanja. Glavni namen projekta je z uporabo empiričnega in primerjalnega pristopa pojasniti spreminjajočo se vlogo države med krizo COVID-19 na področju politik zaposlovanja v treh izbranih državah. Prva primerjalna analiza študij primerov spreminjajoče se vloge države na področju politik zaposlovanja v okviru krize COVID-19 predstavlja ključni znanstveni prispevek raziskovalnega projekta. Na podlagi predhodnih raziskav vodje projekta glede preoblikovanju države v zadnjih štirih desetletjih, projekt raziskuje vpliv sedanje krize COVID-19 in spreminjajočo se vlogo države na področju politik zaposlovanja z uporabo različnih metod: metoda primerjalne študije primera; poglobljeni (pol) strukturirani intervjuji s ključnimi akterji v javnopolitičnih omrežjih v izbranih državah (predstavniki države, sindikatov, delodajalcev); fokusna skupina (različni eksperti); analiza razpoložljivih statističnih podatkov o javnem mnenju in pričakovanjih javnosti glede vloge države na področju politike zaposlovanja (European Social Survey, European Value Study), analize podatkov o trgu dela in stopnjah brezposelnosti v izbranih državah (Eurostat, OECD, EUROFOUND, EU LFS); ter analize različnih zakonov na področju politike zaposlovanja, vladnih odločitev na tem področju in sporazumov socialnih partnerjev v treh izbranih državah. Raziskovalni projekt bo prek osredotočanja na spreminjajočo se vlogo države v odnosu do gospodarstva in družbe in prek analize posebnih javnopolitičnih instrumentov na področju politik zaposlovanja, preoblikovanja odnosov v javnopolitičnih omrežjih in vloge državnih akterjev v le-teh, zapolnil vrzel v obstoječi literature.
Faze projekta in njihova realizacija
DELOVNI SKLOP 1: Pregled različnih pristopov, ki obravnavajo spreminjajočo se vlogo države na področju politik zaposlovanja v okviru krize COVID-19 (M1 - M4)
Cilji: Raziskati različne teoretske in metodološke pristope k razumevanju vloge države tekom krize COVID-19 na področju politike zaposlovanja in razviti celovit teoretski in empirični model, ki bo osnova za našo nadaljnjo raziskavo.
DELOVNI SKLOP 2: Raziskava spreminjajoče se vloge države na področju politike zaposlovanja (M4 - M11).
Cilji: Analizirati javnopolitične instrumente, ki so jih sprejele izbrane države, in odnose znotraj javnopolitičnih omrežij.
DELOVNI SKLOP 3: Terenska raziskava (M12 - M20)
Cilji: Delo, opravljeno v delovnih sklopih 1 in 2 bo osnova za ta delovni sklop. Cilj je izvesti poglobljene intervjuje in fokusno skupino z namenom, da dobimo poglobljen vpogled v odnose in vlogo države znotraj javnopolitičnih omrežij na področju politik zaposlovanja med krizo COVID-19. Ob tem želimo tudi raziskati vpliv krize COVID-19 na državo na splošno in na njen odnos do gospodarstva in družbe v treh izbranih državah.
DELOVNI SKLOP 4: Sinteza rezultatov in primerjava izbranih držav (M21 - M24)
Cilji: Izvesti končno sintezo in analizo podatkov, zbranih v prejšnjih delovnih sklopih, ter primerjati izbrane javnopolitične instrumente, spremembe odnosov v javnopolitičnih omrežjih in vlogo države znotraj le-teh v treh izbranih državah.
DELOVNI SKLOP 5: Diseminacija rezultatov projekta (M1 - M24)
Cilji: Cilj tega delovnega sklopa ni le diseminacija rezultatov raziskave znotraj znanstvene in strokovne skupnosti, temveč tudi doseganje večje prepoznavnosti in poglobljenega razumevanja spreminjajoče se vloge države v krizi COVID-19 na področju politike zaposlovanja v širši javnosti. Prispevati želimo k večjemu zavedanju pomena vloge države v odnosu do gospodarstva in družbe in s tem povečati znanstveno in javno koristnost rezultatov projekta.
Sodelujoče RO
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=18768&search_term=Z5-3221
Sestava projektne skupine
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=18768&search_term=Z5-3221
Bibliografske reference
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=18768&search_term=Z5-3221
Rezultati / ključne ugotovitve
Pokazali smo, da so se v zadnjih treh desetletjih v treh različnih državah članicah EU dogajali zelo podobni procesi. Od poznih 80. let prejšnjega stoletja vse do leta 2015-2016 so v vseh treh državah potekali procesi liberalizacije in decentralizacije industrijskih odnosov, padanje moči sindikatov, neoliberalizacije gospodarstev in fleksibilizacije trga delovne sile. Krizo 2008-2013 so vse tri države reševale na zelo podobne načine in prek podobnih ukrepov: privatizacijo, liberalizacijo in fleksibilizacijo trga delovne sile. Prelom se je zgodil šele v obdobju 2015-2016, ko so v vseh treh državah začela pomembnejšo vlogo igrati leve stranke istočasno pa je tudi EU naredila obrat - vsaj deklarativni - proti bolj prosicalnim politikam. Tekom pandemije COVID-19 so v vseh treh državah sprejemali podobne ukrepe za zaščito delovnih mest in dohodka prebivalcev. To je bilo možno šele po številnih ukrepih sprejetih na ravni EU, ki so omogočili večje zadolževanje in tudi neposreden dostop do sredstev.
Ob tem smo tudi pokazali, da čeprav se je v vseh treh državah zgodil obrat proti statizmu tekom pandemije COVID-19, so se razmerja v različnih policy omrežjih spreminjala zelo različno. Sindikati so bili povsem izključeni iz sprejemanja ukrepov v Sloveniji, na Portugalskem so bili formalno vključeni, dejansko pa so največ sodelovali na Irskem. Edina skupna značilnost je bila ta, da so sindikati odigrali pomembno vlogo pri sprejemanju ukrepov varnosti in zdravja pri delu.
Kot ključni elementi, ki določajo spremembe v politikah in ukrepih na področju industrijskih odnosov in trga delovne sile so se izkazali: domača politična razmerja moči, razmerja moči med sindikati in delodajalci, različni modeli rasti in vpliv Evropske unije.
V okviru projekta je nastalo osem podkastov v sodelovanju z Radiom Študent (Pošast trga), ki so dostopni na povezavi: https://www.youtube.com/@posasttrga7756

Nazaj na seznam projektov