Splošne informacije
Šifra: J5-1786
Obdobje: 1.7.2019 - 30.6.2023
Letni obseg: 0,83 FTE | 2019
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Janja Vuga Beršnak
Zunanji vodja: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Sofinancerji: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Veda: Družboslovje
Vsebinski opis projekta
Več o projektu:
https://www.fdv.uni-lj.si/raziskovanje/raziskovalni-centri/oddelek-za-politologijo/obramboslovni-raziskovalni-center/vojaske-druzine
Vojaška organizacija se je skozi stoletja razvijala in spreminjala. Posledično se je s časom spreminjal tudi položaj oboroženih sil (OS) v družbi. Sociološko raziskovanje OS se je razvijalo zlasti od druge svetovne vojne dalje, pri čemer so bili upoštevani tako splošni kot tudi zelo posebni vidiki delovanja vojaške organizacije. V zadnjih treh desetletjih je opazen razvoj vojaške sociologije, kot posebne sociologije, in sicer tako v svetu kot tudi v slovenskem prostoru. Vojaško organizacijo in njene značilnosti pa ne preučuje zgolj vojaška sociologija, ampak tudi antropologija, psihologija idr. Predmet preučevanja vojaških družin tako poleg splošnega zadovoljstva, usklajevanja dela in družine idr. postajajo tudi zdravstveni vidiki in posledice zahtev, ki jih vojaška organizacija postavlja pred svoje zaposlene. V raziskavi uporabljamo definicijo družine, kot jo poznajo Združeni narodi: družino sestavlja vsaj ena odrasla oseba ali več odraslih oseb, ki skrbi/jo za otroka/otroke. Za potrebe empiričnega raziskovanja smo vojaško družino opredelili kot družino, v kateri je vsaj eden od staršev zaposlen v Slovenski vojski, v družini pa mora biti vsaj en otrok v starosti do 18 let.
OS kot institucija, skupaj s pripadniki/cami in njihovimi družinami predstavljajo pomemben segment družbe. Posledično se njihova dobrobit (well-being) in kazalniki zdravja (health outcomes) manifestirajo na različnih družbenih ravneh. Raziskovanje vojaških družin je treba umestiti v širši družbeni okvir, še posebej pa v okvir sprememb, ki se v zadnjih petdesetih letih dogajajo na tem področju, in na ta način pojasniti posebnosti vojaških družin oz. njihovega načina družinskega življenja ter izzivov in problemov, s katerimi se srečujejo. Pri tem je posebna pozornost usmerjena tako v splošne trende, značilne za t.i. zahodne družbe, kot tudi specifike družinskega življenja v Sloveniji, kar je še posebej pomembno v luči dejstva, da je literatura, na katero se raziskava naslanja, iz tujine. Med fenomene, ki jih moramo v tem kontekstu upoštevati, sodijo spremenjene spolne vloge v družini (večja enakopravnost med spoloma, zaposlovanje žensk), delitev dela v družini ter usklajevanje obveznosti iz sfere dela in družine (za oba partnerja), spremenjene starševske vloge (predvsem aktivno očetovstvo, t. j. večje vključevanje moških v družinsko delo) ter spremenjen odnos do otrok oz. novi socialni imperativi glede starševstva (protektivno otroštvo, vedno večje zahteve glede dobrega starševstva ipd.). V slovenskem kontekstu ne gre spregledati, da imamo kljub temu, da prevladuje model dvo-generacijskih družin (starši in otroci), razvite močne medgeneracijske oz. sorodniške mreže, in da tretja generacija (stari starši) igra pomembno vlogo predvsem v skrbi za otroke/vnuke, z zagotavljanjem neplačanega družinskega dela ipd., kar predstavlja izjemno pomembno podporo družini v vsakdanjem življenju.
Vendarle pa je potrebno upoštevati, da vojska postavlja svojim pripadnikom določene zahteve, ki lahko vodijo v ogrožanje lastnih življenj ali celo v žrtvovanje življenja za državo. Takšne zahteve nedvomno vplivajo na celotno družino in pogosto povzročajo tudi različne disfunkcionalne motnje (npr. stres pri otrocih in partnerjih/kah, nasilje v družini, alkoholizem, depresija), ki se lahko manifestirajo v različnih družbenih podsistemih (npr. zdravstvo, izobraževanje, idr.). Že Coser in kasneje Maddy Segal sta vojsko in družino opredelila kot dve pohlepni instituciji.
Na podlagi pregleda obstoječe literature smo razvili model ključnih kazalnikov zdravja in dobrobiti v povezavi z dejavniki tveganja za vojaške družine. Ta model smo integrirali v Bronfenbrennerjev socio-ekološki model. Uporabili bomo povezovalni pristop, pri čemer bomo opazovali vojaško družino iz različnih znanstvenih perspektiv (npr. vojaška sociologija, psihologija), ki nam omogočajo, da opazujemo in povezujemo dejavnike tveganja na različnih socio-ekoloških ravneh. Razvili smo model dejavnikov tveganja za izbrane kazalnike zdravja vojaške družine, ki bo testiran in dopolnjen, ter bo ponudil celovit pregled ključnih vprašanj, s katerimi se srečujejo vojaške družine. Sočasno bomo vključili tudi vzorec civilnih družin, z namenom preverjanja ali so dejavniki tveganja specifično vojaški.
Pomen projekta
Raziskovalni projekt predstavlja prvo celovito raziskavo vojaških družin, ki bo vključevala dejavnike tveganja na različnih socio-ekoloških ravneh, katere cilj je ugotoviti moč in smer njihovega vpliva na kazalnike zdravja družine.
Poleg tega bomo vključili primerjavo s civilnimi družinami, z namenom ugotavljanja vojaških specifičnosti. Civilno testiranje bo odprlo možnost za nadaljnje raziskave o učinku, ki ga ima vojaško življenje na razvoj dejavnikov tveganja, ki vplivajo na zdravje družin. Poleg tega bo projekt razširil in poglobil raziskave na specifičnem področju znotraj vojaške sociologije v Sloveniji in na mednarodni ravni. Tretjič, raziskovalni projekt bo vključeval različne znanstvene pristope in perspektive, kar bo vodilo k celovitemu pristopu v preučevanju vojaških družin. Četrtič, preizkušeni model dejavnikov tveganja za zdravje družin bo različnim zainteresiranim stranem (npr. vojaškim podpornim strukturam, vojaškim voditeljem, učiteljem, socialnim delavcem) omogočil prepoznavanje težav članov vojaške družine in vedenje, kako jih obravnavati.
Faze projekta in njihova realizacija
Prva faza
Namen prve faze je podrobno raziskati negativne kazalnike zdravja, opredeljene v oboroženih silah drugih držav. Analizirali bomo nacionalni in institucionalni pravni okvir ter obstoječe ugotovitve v mednarodnem prostoru. Posebna pozornost bo posvečena državam izbranim po opredeljenih kazalnikih.
Druga faza
Namen druge faze je ugotoviti, ali so opredeljeni kazalniki zdravja in dejavniki tveganja za njihov razvoj prisotni v slovenskih vojaških družinah ter oblikovati vprašalnike za intervjuje ter anketo. Pristopili bomo top down ter intervjuvali deležnike v Slovenski vojski (SV) (poveljnike in poveljnice, psihologinje in psihologe, duhovnice in duhovnike, predstavnike in predstavnice sindikatov). Sočasno bomo prisotnost kazalnikov zdravja in dejavnikov tveganja ugotavljali bottom up, in sicer z intervjuji in/ali fokusnimi skupinami s pripadniki in pripadnicami SV ter njihovimi partnerji in partnerkami. Skladno z ugotovitvami bo modificiran Model in posodobljen vprašalnik za izvedbo kvantitativne spletne raziskave.
V drugi fazi bomo vojaške družine ozaveščali o projektu ter spodbujali sodelovanje pri raziskavi, pri čemer bomo uporabili različne komunikacijske poti.
Tretja faza
Po zaključku prvih dveh faz in ob sodelovanju svetovalne skupine bomo dokončali vprašalnik ter izvedli anketo med pripadniki in pripadnicami SV ter njihovimi partnerji in partnerkami.
Za potrebe ugotavljanja vojaško specifičnih dejavnikov tveganja bomo vključili vzorec civilnih družin.
Opredelili bomo, v kolikšni meri so prisotni kazalniki zdravja in kako močni so, ter dejavnike tveganja in zaščite na različnih socio-ekoloških ravneh. S primerjavo vzorca civilnih in vojaških družin bomo lahko opredelili dejavnike tveganja, povezane s službovanjem v vojaški organizaciji.
Celoviti model dejavnikov tveganja in zaščite za kazalnike zdravja bomo tako preizkusili in ustrezno prilagodili.
V tretji fazi bodo opredeljene ključne ugotovitve in predlagani ukrepi na različnih socio-ekoloških ravneh. Predlagali bomo potencialne izboljšave na politični in institucionalni ravni, na ravni posameznika ter na ravni družbene in organizacijske podpore.
Diseminacija in komunikacija
Komunikacija tako znotraj raziskovalne skupine kot tudi z zainteresiranimi deležniki in strokovno javnostjo bo potekala v celotnem trajanju projekta. Ključne ugotovitve bomo objavljali v slovenskih in tujih revijah, tako znanstvenih kot tudi strokovnih in poljudnih. Izdali bomo monografijo. O rezultatih bomo govorili tudi z deležniki na nacionalni in institucionalni ravni. Posredovali pa jih bomo tudi zainteresiranim regionalnim in mednarodnim organizacijam.
Upravljanje projekta
Upravljanje projekta bo potekalo ves čas trajanja raziskave in bo v celoti namenjeno upravljanju projekta, komunikaciji, nadziranju dejavnosti, izvajanju finančnega in upravnega nadzora, obveznostim poročanja itd.
Sodelujoče RO
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=17858&search_term=J5-1786
Sestava projektne skupine
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=17858&search_term=J5-1786
Bibliografske reference
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=17858&search_term=J5-1786
Ključne besede
dobrobit otrok v vojaških družinah, duševno zdravje vojaških družin, pripadniki in pripadnice slovenske vojske, psihoaktivne substance v vojaški organizaciji, socioekološko modeliranje, vojaške družine, vojaškospecifični dejavniki tveganja in zaščite, vzgoja v vojaških družinah, zdravje vojaških družin


Nazaj na seznam projektov