Splošne informacije
Šifra: UL – CELSA Majsova
Obdobje: 1.10.2022 - 30.9.2024
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Natalija Majsova
Vsebinski opis projekta
Projekt Remembering As Resistance. Inclusive Commemorations Versus Competitive Victimhood After Mass Atrocity poskuša s preučevanjem izbranih krajev vojnega nasilja z vidika političnih in kulturnih študij razviti integrativni pristop k analiziranju kompleksnih povezav med vojnimi komemoracijami in trajnim mirom. Projekt se osredotoča na pomemben primer nekdanje Jugoslavije in se osredotoča na proučevanje krajev spominjanja na križišču njihovega materialnega in mediatiziranega obstoja, sledenje interakcijam med spominskimi obeležji od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor ter razumevanje družbenega vpliva, ki ga slednje skušajo doseči.
V času trajanja projekta bo mednarodna raziskovalna skupina vzela v precep raziskovalna vprašanja, kot so: Kakšno vlogo igrajo komemoracije pri oblikovanju kolektivnega spomina v krajih vojnega nasilja? Kako takšna spominska obeležja ustvarjajo ali ovirajo trajni mir? In v kolikšni meri lahko vključevanje (neuradnih) komemoracij na lokalni ravni in pobud od spodaj navzgor na splošno spodbuja bolj vključujočo obliko spominjanja?
Projekt se osredotoča na izbrane kraje skrajnih vojnih grozodejstev, kjer nacionalistične elite redno spodbujajo tekmovalne diskurze o žrtvah, da bi podžgale podobe sovražnika značilne za obdobje vojne. Tovrstne nacionalistične mobilizacije so ovira za vključujoče državljanstvo in trajen mir. Cilji projekta so: 1.) raziskati povezavo med kraji spominjanja, oblikovanjem kolektivnega spomina (in kolektivnega zanikanja) ter (umanjkanjem) trajnega miru v krajih, ki so jih pretresali nasilni konflikti; projekt se bo najprej osredotočil na Vukovar na Hrvaškem; 2.) mapirati v kolikšni meri in na kakšne načine so lokalni glasovi in perspektive od spodaj navzgor vključeni ali izključeni v konkurenčne uradne različice spominjanja; 3.) analizirati politično dinamiko povezano z izbranimi mesti spomina in njihovo mediatizacijo. Projekt se osredotoča tako na uradne kot alternativne diskurze, podobe in narative, ki se nanašajo na izbrana mesta nasilja in komemoracije povezane z njimi.
Ključni cilj projekta je ugotoviti, kakšne so možnosti alternativnih spominskih obeležij, da se uprejo in sprevržejo vztrajno politiko vojnega hujskaštva. V ta namen proučujemo njihov odnos do formalnih komemorativnih institucij in raziskujemo, ali lahko oblikujejo izvedljivo in bolj vključujočo alternativo. Pri tem se opiramo na konceptualne okvire in metode politične antropologije na eni strani in humanistike (kulturologije/medijskih študij, študij spomina) na drugi strani.
Inovativnost projekta je v fokusu na vprašanja, kdaj in kako bi lahko kraji spopadov in spominskih obeležij v nekdanji Jugoslaviji delovali kot kraji sprave, ki bi vključevali vse državljane, tudi tiste, ki so zdaj pogosto izključeni. Ključen pomen tega empiričnega prizadevanja je v tem, da razpravo o spominskih praksah na Balkanu vključi v širši akademski razmislek o povezavi med komemoracijami in trajnim mirom na območjih nekdanjega vojnega nasilja.
Nazaj na seznam projektov