Splošne informacije
Šifra: V4-1120
Obdobje: 1.10.2011 - 30.9.2014
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Klement Podnar
Veda: Biotehniške vede
Vsebinski opis projekta
Povprečna letna poraba rib na prebivalca je v Sloveniji med najnižjimi v Evropi in znaša 7 kg. Celotna letna proizvodnja rib v Sloveniji (ulov in akvakultura) je v preteklih letih znašala okrog 3.000 ton. To pomeni, da domača proizvodnja predstavlja približno petino skupne porabe rib. Kljub temu se nekateri domači ribiči in ribogojci srečujejo s težavami pri plasmaju izdelkov na trg in so nizko konkurenčni.
Podatkov o dejanski porabi rib in njeni porazdeljenosti po različnih regijah v Sloveniji, starostnih in ekonomskih kategorijah, pa tudi o preferencah in zaznavah ter morebitnih ovirah potrošnikov pri rabi rib v prehrambne namene, je zelo malo. Prav tako nimamo sistematično zbranih in analiziranih podatkov o prehranski kvaliteti rib in vsebnosti snovi, ki so koristne ali škodljive za zdravje. Kakovost in varnost, oziroma z njo povezano zdravstveno tveganje pri uživanju rib, sta pomembni, ne pa tudi edini spremenljivki, ki odločata o uporabi rib za prehrano. Pomembni dejavniki so tudi fizikalne in senzorične lastnosti, cena, razpoložljivost, priročnost, kot tudi osebno zanimanje za zdravje in zdravo prehrano.
V raziskovalni nalogi bomo za ribe, ki so v Sloveniji najpomembnejše s stališča proizvodnje ali porabe, analizirali vsebnost težkih kovin in polikloriranih bifenilov, ter določili kemijsko sestavo ribjega mesa, s posebnim poudarkom na vsebnosti maščobnih kislin. S primerjavo dobljenih parametrov pri posameznih ribah s priporočenimi standardi, bomo ugotovili katere ribe so s stališča tveganja za zdravje in ugodnega vpliva na zdravje, bolj oziroma manj priporočljive za uživanje.
Na strani ponudbe bomo s pomočjo kvantitativnih raziskovalnih metod pridobili podrobne podatke o vrsti, količini, časovni razporeditvi in načinu ulova, proizvodnje in plasmaja rib. S kvalitativnimi metodami pa pridobili podatke o težavah s katerimi se srečujejo proizvajalci pri ulovu, proizvodnji in plasmaju, njihovim mnenjem o vzrokih za te težave in pogledi na možnosti odpravljanja težav.
Na strani povpraševanja bomo s kvantitativnimi metodami zbrali podatke o porabi rib v posameznih demografskih in geografskih segmentih glede na mesto, količino, vrsto in pogostost nakupa. S kvalitativnimi metodami pa bomo dobili vpogled o predstavah, ki jih imajo potrošniki glede različnih parametrov (izvora, svežine, kontrole kakovosti, varnosti) ter analizirali, kako te predstave vplivajo na percepcijo in na nakupno obnašanje.
Na osnovi sintetiziranih rezultatov bomo izdelali priporočila za izdelavo strategij, s katerimi lahko različne vladne in nevladne organizacije izboljšajo informiranost prebivalstva v zvezi koristnostjo in škodljivostjo uživanja rib in na ta način dvignili prehransko varnost prebivalstva. Na podlagi poznavanja možnosti in kapacitet slovenskih proizvajalcev ter na podlagi celotnega stanja na trgu, bomo identificirali slabosti in prednosti ter priložnosti in nevarnosti za vsako skupino proizvajalcev. Zanje bomo izdelali priporočila, kako v večji meri izkoristiti priložnosti in se izogniti nevarnostim ter priporočila, na kakšen način odpraviti slabosti in še povečati prednosti posameznih domačih proizvajalcev, predvsem v primerjavi s tujo konkurenco. Rezultati raziskave bodo koristili vladnim organizacijam kot osnova za pripravo ukrepov, s katerimi bo mogoče ob zboljšani konkurenčnosti slovenskih ribičev in ribogojcev, spreminjati prehranske vzorce prebivalstva in s tem povečati prehransko varnost in zdravje prebivalstva.
Sodelujoče RO
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=7184&search_term=V4-1120
Sestava projektne skupine
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=7184&search_term=V4-1120
Bibliografske reference
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=7184&search_term=V4-1120
Nazaj na seznam projektov