CRP - Prevalenca in dolgoročni vplivi obremenjujočih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v odraslosti, ARRS del

Splošne informacije

Šifra: V5-1712
Obdobje: 1.4.2018 - 30.9.2020
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Metka Kuhar
Veda: Družboslovje

Vsebinski opis projekta

Raziskave kažejo, da izkušnje v otroštvu – tako pozitivne kot obremenjujoče – močno vplivajo na fizično in duševno zdravje, vedenja in življenjske izide v odraslosti. Obremenjujoče izkušnje v otroštvu (OIO) so povezane z večjim tveganjem za bolezni, duševne motnje, tvegana vedenja, nižjo izobrazbo in slabši materialni položaj. Njihove posledice nosijo tudi širše družbe, zlasti skozi stroške zdravstva in socialnega varstva. Prepoznavanje in naslavljanje OIO je zato pomembna javnozdravstvena naloga.

Prvo študijo o OIO so izvedli v ZDA v devetdesetih letih, nato pa v številnih državah po svetu. Običajno se meri deset kategorij izkušenj, ki zajemajo zlorabe, zanemarjanje in težavne okoliščine v izvornem gospodinjstvu (nasilje med odraslimi, zasvojenosti, duševne težave, kriminal, razveza ali izguba starša). V novejših raziskavah se dodajajo tudi druge obremenitve, npr. revščina ali diskriminacija.

Prva slovenska študija o OIO (2019) je bila izvedena na vzorcu 4.940 odraslih prebivalcev. Pokazala je, da je 76,5 % udeležencev doživelo vsaj eno OIO, 27,2 % pa štiri ali več. OIO se pogosto pojavljajo v kombinaciji in pogosteje v socialno šibkejših družinah. Višje število izkušenj pomeni večje tveganje za bolezni, duševne motnje, nezdrava vedenja in nižje zadovoljstvo z življenjem, povezano pa je tudi s simptomi kompleksne posttravmatske stresne motnje (k-PTSM) in manj varnimi oblikami navezanosti.

Slovenska raziskava je bila prva v svetu, ki je empirično pokazala, da se OIO v odraslosti prevajajo v somatske simptome prek motenj v samouravnavanju – ključnega elementa k-PTSM. Obenem smo med prvimi pokazali tudi, da pozitivne izkušnje v otroštvu blažijo učinke OIO, zlasti na področju duševnega zdravja.

Celotno poročilo anketne raziskave je dostopno pri vodji raziskave.

Poleg ankete smo izvedli tudi fokusne skupine z zaposlenimi v vrtcih in šolah. Ugotovili smo, da se pogosto srečujejo z otroki, ki kažejo posledice travmatičnih izkušenj, vendar nimajo dovolj sistematične podpore za odziv. Poudarili so potrebo po jasnih smernicah, ki bi to problematiko naslovile bolj dosledno in celostno.

Projekt je izpeljala raziskovalna skupina s članicami: Metka Kuhar (vodja), Gaja Zager Kocjan, Nina Mešl (Univerza v Ljubljani, FDV, FF in FSD) ter Helena Jeriček Klanšček, Ada Hočevar Grom, Zalka Drglin (Nacionalni inštitut za javno zdravje).

Faze projekta in njihova realizacija

Raziskava je obsegala spletno anketo na končnem vzorcu 4940 odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije, s katero smo dobili podatke o pojavnosti OIO in njihovih povezavah z zdravjem ter psihosocialnimi izidi. Poleg tega smo izvedli šest fokusnih skupin z vzgojiteljicami, učiteljicami in svetovalnimi delavkami, kjer smo raziskovali, kako vrtci in šole prepoznavajo travmatične izkušnje otrok, kako se nanje odzivajo ter kaj potrebujejo za učinkovitejšo podporo. Na osnovi obeh študij smo oblikovali smernice za sistematično naslavljanje OIO v Sloveniji.

Ključne besede

anketa, fizično in duševno zdravje, javno zdravje, kompleksna posttravmatska stresna motnja, navezanost, obremenjujoče izkušnje v otroštvu, pozitivne izkušnje v otroštvu, rezilientnost, slovenija, smernice, socialno-ekonomski položaj, strategije podpore in preventive, tvegana vedenja, varovalni dejavniki, vrtci in šole