Skoči do osrednje vsebine

Elektronski podatki - Ocena tveganj

Splošne informacije

Šifra: N5-0073
Obdobje: 1.2.2018 - 30.1.2020
Letni obseg: 1,00 FTE | 0
Vodja projekta na FDV: viš.znan.sod.dr. Jennie Kristina Olofsson
Veda: 5.03.00 Družboslovje

Vsebinski opis projekta

Na podlagi znanstvenih in tehnoloških študij (S&TS) je ta projekt vključeval predpise, ki urejajo ravnanje z elektronskimi odpadki (e-odpadki). Splošni cilj je bil raziskati razmerja med naraščajočo proizvodnjo e-odpadkov, predpisi za upravljanje tega povečanja in njihovo izvajanje. Poudarek je bil na upravljanju grobnih sveč, zlasti elektronskih grobišč. Slovenija je eden največjih porabnikov nagrobnih sveč v Evropi. Vsako leto se v Sloveniji porabi okrog 15 milijonov nagrobnih sveč. Zaradi velike količine je nagrobna sveča trenutno zajeta v EPR (razširjena odgovornost proizvajalca), kar je edinstveno za Slovenijo, Medtem nobena druga država v Evropski uniji nima EPR o grobnih svečah, tudi državi, kot sta Avstrija in Poljska, ki sta prav tako veliki porabnici grobiščnih sveč. EPR zahteva, da se nagrobne sveče odložijo in zbirajo ločeno v posodah, ki se nahajajo na pokopališčih v Sloveniji. Približno 10 odstotkov nagrobnih sveč predstavljajo elektronske grobne sveče. Neglede na to, slovenski predpisi ne uvrščajo elektronskih sveč v lastno frakcijo. Namesto tega so del večje frakcije nagrobnih sveč in se kot take odlagajo v iste posode kot parafinske sveče. Elektronske nadgrobne sveče močno otežujejo postopek recikliranja nagrobnih sveč, saj zahtevajo ročno razstavljanje, kar je najbolj zamudno. Poleg tega, elektronske nagrobne sveče ustvarjajo ogromno odpadkov, saj jih ni mogoče reciklirati v enaki meri kot parafinske sveče. Ker so elektronske nagrobne sveče lažje od parafinskih sveč, vsebujejo uteži, ki preprečujejo, da bi se prevrnile ob vetru. Material, ki se uporablja za te uteži pa se razlikuje: od ometa, kamnov, peska, železnih delov, do kovinskih spiral. To zahteva ročno obdelavo in onemogoča kakoršnokoli strojno reciklažo. Prav tako pa pri reciklaži nastane ogromno odpadkov. Rezultati vključujejo: a) priporočila za oblikovanje in / ali revidiranje predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, b) večjo ozaveščenost javnosti zlasti študentov in dijakov v srednji šolah o družbeno-okoljskih posledicah e-odpadkov na splošno. Za dosego tega cilja je so bile v projektu uporabljene feministične metodologije. Feministične metodologije so tako služile kot orodje za ustvarjanje novih problematik, konceptov, hipotez in namenov preiskovanja za preučevanje razmerja med porabo in odlaganjem nagrobnih sveč, predpisov za upravljanje z odpadnimi svečami in njihovega nadaljnjega izvajanja. Feministične metodologije so tudi olajšale strategije komuniciranja in razširjanja tega projekta, saj so istočasno kritične in usmerjene v prakso.

Faze projekta in njihova realizacija

Da bi dosegli želeni vpliv predlaganega raziskovalnega projekta, je bil delovni načrt razdeljen na tri cilje in tri DF. Vsaka DF je imela en dokument. DF1 je naslavljala politične, družbene in okoljske diskurze, ki predstavljajo predpogoje za razvoj ocen tveganja in dokumentov politik, ki narekujejo upravljanje z elektronskimi odpadki danes. Naloge o vključevale: 1) natančno branje trenutnih ocen tveganja in dokumentov politik, denimo direktivo WEEE in Baselsko konvencijo, 2) polstrukturirane intervjuje, v prvi vrsti z oblikovalci politik, in 3) vzpostavljanje stikov z bodočimi informatorji. DF2 je z etnografskim pristopom raziskala, kako so ocene tveganja in dokumenti politik interpretirani in realizirani v vsakodnevnem življenju nacionalnih akterjev, kakršne so občine, nevladne organizacije in obrati recikliranja elektronskih odpadkov. Naloge so vključevale: 1) polstrukturirane intervjuje, 2) opazovanje s spremljanjem in nazadnje 3) pogovori s fokusnimi skupinami. DF3 se je s primerjalnim pristopom osredotočila na ugotovitve iz ciljev a) in b) ter njihovo medsebojno povezanost. DF3 je tudi čas za oblikovanje predlogov za razvoj in/ali revizijo prihodnjih dokumentov politik in ocen tveganja, ki narekujejo upravljanje z elektronskimi odpadki, kar bo zagotovilo dolgoročne učinke tega predlaganega raziskovalnega projekta. Naloge so vključevale: 1) skupno branje rezultatov iz DF1 in DF2 ter 2) komunikacijo z mediji. Cilj 1: raziskati vzroke in predpogoje za razvoj ocen tveganja in politik dokumentov, ki narekujejo upravljanje z odpadki. V času DF1 (med februarjem 2018 in novembrom 2018) sem se predvsem osredotočala na spoznavanje s slovenskim sistemom upravljanja z odpadki in z uredbami EU, ki vodijo ta sistem. Kmalu po tem, ko sem se lotila tega projekta, sem spoznala, da je upravljanje z e-odpadki tesno povezano z upravljanjem z odpadki na splošno. Zato je bilo za namene tega raziskovalnega projekta treba pridobiti osnovno razumevanje relevantnih udeleženih akterjev, področij odgovornosti in implementacije razširjene odgovornosti proizvajalca. Zbiranje materialov se je zato začelo prej, kot je bilo predvideno, in privedlo do načrtovanega članka ‘The biggest challenge is that we have to tell people how to sort.’ Waste Management and the Processes of Negotiation of Environmental Citizenship in Slovenia (»Največji izziv je, da moramo ljudem povedati, kako ločevati.« Upravljanje z odpadki in postopki pogajanja o okoljskem državljanstvu v Sloveniji, (Članek 1), ki je objavljen v Journal of Environmental Policy and Planning. Med DF1 sem se pogovarjala s predstavniki slovenskega Ministrstva za okolje in prostor, poleg nekdanjega okoljskega ministra pa sem se srečala tudi z nekdanjim predsednikom slovenskega parlamenta. Obiskala sem več občinskih podjetij za zbiranje odpadkov, objekte za ravnanje z odpadki, centre za recikliranje in sežigalnico ter objekte za ravnanje s frakcijami odpadkov, kot so plastika, e-odpadki in nagrobne sveče. Pogovorila sem se s predstavnikom slovenske nevladne organizacije, ki se osredotoča na izboljševanje stanja okolja. Ko sem se osredotočila predvsem na e-odpadke, sem poleg zgoraj omenjenih intervjujev in obiskov izvedla še predstavnike nekaterih sistemov zbiranja e-odpadkov. Kontaktirala sem tudi WEEE Forum: neprofitno zvezo sistemov skladnosti proizvajalcev za e-odpadke, da bi pridobila nadaljnje podatke glede dejanskih uredb, ki narekujejo upravljanje z e-odpadki v EU. Poudarek je bil na nacionalnih in evropskih uredbah za ravnanje z odpadki. Poleg intervjujev s predstavniki občinskih podjetij za zbiranje odpadkov, sem intervjuje izvedla tudi s predstavniki dvanajstih različnih podjetij v Sloveniji in na Švedskem. Intervjuje sem izvajala skupaj s prof. Francem Malijem, podjetja pa so prihajala z različnih področij: rudarske industrije, proizvodnje in distribucije električnega in elektronskega blaga in storitev, zbiranja in/ali upravljanja z elektronskimi odpadki ter popravila zastarele elektronike. Skupno jim je delovanje v krožnem gospodarstvu in/ali koncept trajnosti. Čeprav ni bil omenjen v osnutku DF1, koncept krožnega gospodarstva nudi pomembno perspektivo, preko katere smo lahko pristopili k e-odpadkom. Zahvaljujoč našemu ukvarjanju s tem konceptom sem imela tudi priložnost ponovno vzpostaviti stik z nekaterimi švedskimi kolegi, ki prav tako operirajo z njim. Intervjuje sva izvajala od pozne pomladi 2018 do zgodnje pomladi 2019. Poudarek je bil na delu vsakega izmed podjetij z ozirom na implementacijo koncepta krožnega gospodarstva, še zlasti, kar se tiče elektronskega blaga in storitev ter zastarele elektronike. Intervjuje sem izvajala skupaj s prof. Francem Malijem, najine ugotovitve pa sva sprva predstavila na letnem srečanju SSTNET v Ljubljani oktobra 2018, pozneje pa objavila v članku From risk to resource? E-waste management and the concept of circular economy (Od tveganja do vira? Upravljanje z e-odpadki in koncept krožnega gospodarstva. Članek 2). Članek je tudi del tematskega sklopa revije Teorija in Praksa, pri katerem sva s prof. Malijem sodelovala kot gostujoča urednika. Naslove tematskega sklopa je Acknowledging the concept of risk in recent sociological analyses (Zavedanje koncepta tveganja v nedavnih socioloških analizah). V uvodniku, naslovljenem Critical engagement vs. technophobia: The risks of emerging technologies (Kritičen angažma proti tehnofobiji: tveganja nastajajočih tehnologij), naslavljava koncept tveganja v odnosu z napredkom znanosti in tehnologije. Članek 3). Ugotovitve intervjujev, ki so bili izvedeni s predstavniki dvanajstih različnih podjetij v Sloveniji in na Švedskem, so privedle tudi do predložitve rokopisa Practices of the circular economy – Framing organizations as authentic (Prakse krožnega gospodarstva – uokvirjanje organizacij kot avtentičnih, (Načtovana predložitev) reviji Journal of Organizational Change Management. Cilj 2: preučiti nacionalno implementacijo nekaterih ocen tveganja in politik dokumentov. Medtem ko se je projekt osredotočal na e-odpadke, je etnografsko delo na terenu, ki se je pričelo marca 2019 in končalo konec septembra 2019, pod drobnogled vzelo nagrobne sveče, natančneje elektronske nagrobne sveče. Slovenija je ena največjih porabnic nagrobnih sveč v Evropi. Letno na trg pride približno 15 milijonov nagrobnih sveč. To veliko število je privedlo do tega, da nagrobne sveče sedaj spadajo pod razširjeno odgovornost proizvajalca, čemur je tako samo v Sloveniji; čeprav so države, kot sta Avstrija in Poljska, veliki potrošniki nagrobnih sveč, pa nobena druga država v EU nima razširjene odgovornosti proizvajalca zanje. Slednji zahteva, da se nagrobne sveče odlaga in zbira v ločenih zbiralnikih, ki se nahajajo na pokopališčih v Sloveniji. Približno 10 odstotkov nagrobnih sveč je elektronskih. Pri tem pa glede na slovenske uredbe elektronske nagrobne sveče ne predstavljajo ločene skupine. Kot del večje skupine nagrobnih sveč se jih odlaga v iste zbiralnike kot parafinske sveče. Elektronske nagrobne sveče resno otežkočijo postopek recikliranja nagrobnih sveč, saj je zanje potrebna ročna razstavitev, kar je nadvse dolgotrajen postopek. Poleg tega elektronske nagrobne sveče generirajo veliko odpadkov, saj jih ni mogoče reciklirati v enaki meri kot parafinske sveče. Ker so elektronske nagrobne sveče lažje od parafinskih, vsebujejo tudi uteži, ki preprečujejo, da bi se nagnile ali bi jih odpihnilo. Material za uteži je raznolik: od mavca do kamenja, peska, železnih palic in kovinskih spiral. To ne le zahteva temeljito ročno razstavljanje, temveč ustvarja tudi ogromne količine odpadkov. Hrkati z etnografskim terenskim delom sem kot način širjenja znanja o politikah in praksah, povezanih z upravljanjem z odpadki nagrobnih sveč, opravila tudi intervjuje s tremi proizvajalci nagrobnih sveč in predstavnikom slovenskega Agencia za okolje in prostor (ARSO). V tem delu terenskega dela sem opravila tudi telefonski pogovor s predstavnikom agencije ARSO. Da bi razumela simboličen/verski pomen nagrobnih sveč, sem opravila intervju tudi z dvema predstavnikoma katoliške cerkve. Ugotovitve teh intervjujev so dodatno zapletle problematiko nagrobnih sveč, saj so pokazale, da status nagrobnih sveč kot simboličen objekt prispeva k upravljanju z njihovimi materialnimi ostanki. Ugotovitve tega etnografskega terenskega dela so vodile k predložitvi rokopisa Gender, space and sound: Auditory skills, mobile and stationary bodies (Spol, prostor in zvok: avditorne veščine, mobilna in stacionarna telesa, Predložitev 1) reviji Ethnography. Med DF2 sem sodelovala tudi s somentorico prof. Milico Antić Gaber na temo širjenja gibanja #metoo na Švedskem in v Sloveniji. Sodelovanje je potekalo v obliki nekaj delavnic pomladi 2019, na katerih smo skupaj z zainteresiranimi doktorskimi študenti Filozofske fakultete sodelovali v skupnih vajah pisanja. Poudarek teh vaj je vključeval a) razliko med javno in zasebno sfero, b) vlogo medijev in družabnih medijev, ter c) molk in zavestnost. Sodelovanje je prineslo tudi razvoj skupnega poglavja Attempts at understanding the #jaztudi and #metoo campaigns in Slovenia and in Sweden: between silence and willfulness (Poskusi razumevanja kampanj #jaztudi in #metoo v Sloveniji in na Švedskem: med molkom in zavestnostjo, Poglavje). Tu se nama je kot soavtorica pridružila še dr. Nina Perger. Poglavje je bilo objavljeno v knjjgi/zborniku Znanost in Družbe Prihodnosti. Cilj 3: na podlagi rezultatov ciljev a) in b) ugotoviti neskladnosti med naraščajočim kopičenjem e-odpadkov, predpisi, ki urejajo to povečanje, in njihovo posledično implementacijo. Hkrati z etnografskim terenskim delom sem pričela delo identifikacije potencialnih razlik med količino nagrobnih sveč na slovenskem tržišču, nacionalnimi predpisi, ki urejajo upravljanje z njihovimi materialnimi ostanki, in njihovo implementacijo. Ugotovitve z etnografskega terenskega dela in izvedenih intervjujev so predstavljale trdno izhodiščno točko za nadaljnjo formulacijo pisnega dokumenta, v katerem sem predlagala, da a) bi bil dizajn elektronskih nagrobnih sveč standardiziran in b) da bi se elektronske nagrobne sveče klasificirale kot elektronski odpadki in ne kot nagrobne sveče. Ta dokument smo posredovali vsem štirim shemam zbiranja nagrobnih sveč v Sloveniji in predstavniku ARSO-ja. Čeprav so bili odzivi pozitivni, v času pisanja ni bil s strani teh akterjev sprejet noben konkreten ukrep. Vseeno pa so povezave, vzpostavljene med intervjuji in etnografskim terenskim delom privedle do zavedanja o raziskovalnem projektu, ne le pri shemah zbiranja nagrobnih sveč, temveč tudi pri drugih akterjih. Med jesenjo 2019 so me kontaktirali z ene teh shem zbiranja v povezavi s sodelovanjem v potencialnem prihodnjem projektu. Novembra 2019 so me kot govornico povabili na mednarodno konferenco ZEOS Prakse spreminjanja navad posameznikov pri ravnanju z odpadki. ZEOS je slovenska shema zbiranja embalaže, elektronskih odpadkov in nagrobnih sveč. Poleg tega me je kot rezultat sodelovanja na tej konferenci kontaktiral tudi ZAG, Zavod za gradbeništvo Slovenije. Decembra 2019 smo se sestali na temo gradnje in industrijskih odpadkov, v času pisanja pa iščemo skupne projekte. Med jesenjo 2019 je v stik z mano stopil tudi predstavnik švedskega podjetja, ki razvija optične sisteme. Podjetje zanima dizajn ponovne uporabe in reciklaže, kar otežuje dejstvo, da je veliko njihovih izdelkov ob koncu življenjskega cikla razvrščenih med e-odpadke. V času pisanja je ta stik privedel do začetnega zbiranja dodatnih akterjev znotraj akademije in znotraj industrije za potencialne bodoče sodelovanje, denimo pri skupnih prijavah raziskovalnega dela. Proti koncu Januarja sem opravila še en intervju s predstavnikom ARSO. Imela sem možnost zastaviti vprašanja, ki so se pojavila med razgovori s predstavniki zbirnih shem in proizvajalci nagrobnih sveč in med opravljanjem entografskih terenskih del. V predlogu projekta sem predlagala, da bi študije znanosti in tehnologije ter feministične metodologije morda lahko predstavljale primerno kombinacije za naslavljanje vprašanj, vezanih na elektronske odpadke. Medtem ko je ta kombinacija služila namenom raziskovalnega projekta, sem imela priložnost tudi bližje spoznati študije odpadkov in študije spolov kot morda še primernejšo kombinacijo za pristop k odpadkom in upravljanju z odpadki. Tako sem predložila rokopis Leakage: being a risk object or an object at risk? Investigating potential synergies between gender studies and discard studies through the concept of risk (Uhajanje: objekt tveganja ali tvegan objekt? Raziskava potencialnih sinergij preko koncepta tveganja, Predložitev 2) reviji Journal of Gender Studies. Če povzamemo, sem v teku tega projekta delala na štirih vrstah zbiranja podatkov, pri čemer je vsaka privedla ali bo privedla v objavi znanstvenih člankov a) intervjuji z občinskimi zbiratelji odpadkov glede angažmaja državljanov (Načrtovan 1), b) intervjuji s predstavniki podjetij, ki delujejo s krožnim gospodarstvom in e-odpadki, (Članek 1, Članek 2, in Predložitev 1) c) intervjuji, obiski in etnografsko terensko delo v povezavi z nagrobnimi svečami (Predložitev 2), ter d) analize zgodb, objavljenih na spletu, glede kampanj #metoo in #jaztudi (Poglavje 1). Kar se tiče hipotetične povezave med študijami odpadkov in študijami spolov, sem razvila tudi bolj teoretsko razumevanje vprašanj, vezanih z odpadki in upravljanjem z odpadki (Predložitev 3). Čeprav se zbiranje materiala zdi nekoliko raznoliko, je projekt nedvomno prispeval k vedam študij odpadkov, raziskavi tveganja, študijam spolov in okoljski sociologiji.


Nazaj na seznam projektov