Skoči do osrednje vsebine

Krizno komuniciranje v primerih javnozdravstvenih kriz in aktivno poslušanje

Splošne informacije

Šifra: ARIS V5-24042
Obdobje: 1.10.2024 - 30.9.2026
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Dejan Verčič
Sofinancerji: Sofinancerja: ARIS in Ministrstvo za zdravje RS
Veda: Družboslovje

Vsebinski opis projekta

Raziskovalni projekt se osredotoča na zdravstveno krizno komuniciranje in aktivno poslušanje v Sloveniji. Evalvaciji SZO leta 2017 in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni leta 2024 sta opozorili na pomanjkljivo usposobljenost za zdravstveno komuniciranje v Sloveniji. Na to opozarja že Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025 (ResNPZV 2015-205), v kateri je govora o ”slabi komunikaciji”, ”zagotovili bomo boljšo komunikacijo v zdravstvu in komunikacijo zdravstva z drugimi deležniki”, ”zboljšali komunikacijo v zdravstvu”, zagotovili ”dvig komunikacijske kulture v zdravstvu"; itd. Pandemija covida-19 je razkrila, da je ena najšibkejših točk slovenskega zdravstvenega sistema zmožnost kriznega komuniciranja v primeru javnozdravstvenih kriz in še posebej aktivno poslušanje in upravljanje z govoricami. Znašli smo se v svetu preobilja informacij, od katerih so nekatere točne, druge pa ne. To je infodemija. V odziv na takšne nove izzive je prišlo do potrebe po znanstvenem pristopu k upravljanju z infodemijo, ki so jo poimenovali infodemiologija, znanost o upravljanju z infodemijo. V Sloveniji moramo urediti in dvigniti usposobljenosti za upravljanje z zdravstvenimi krizami in še posebej zdravstveno krizno komuniciranje. Pri tem je potrebno primerjati naše načrte kriznega upravljanja in upravljanja kriznega komuniciranja s primerljivimi državami ter pregledati umestitev in delovanje kriznega komuniciranja v javnozdravstvenih krizah ključnih institucij in akterjev, ki vplivajo na na to, kako se bodo ljudje odzivali na sprejemanje javnozdravstvenih kriznih ukrepov. Drugi pomemben vidik pa se nanaša na posameznike in njihov odziv na krizno komuniciranje v posameznih državah, kar pomeni, da je potrebno vzpostaviti sisteme spremljanja in analiziranje njihovih odzivov. Govorimo o aktivnem poslušanju (angl. social listening). Brez teh povratnih informacij je v današnjem digitaliziranem svetu nemogoče uspešno upravljati krize, saj so le-te kompleksne in soodvisne. Prav tako ni mogoče uspešno upravljati in izvajati kriznega komuniciranja ter ohraniti takšno stopnjo zaupanja pri tarčnih javnostih, da se družbeni konsenz v celoti ne poruši. Različne države so pri obvladovanju kriznih razmer in pri kriznem komuniciranju različno uspešne. Tako primeri dobrih kot primeri slabih praks pa lahko ponujajo možnost učenja. Zato je namen projekta izvedba namizne primerjalne analize z referenčnimi državami ter priprava smernic za poslušanje in upravljanje z govoricami ter izvedba izobraževalnih delavnic za ključne deležnike. Vse to bo podprto s sistematično analizo temeljne znanstvene literature in materialov SZO. Projekt zajema naslednje aktivnosti: analizo pisnih virov in analiz o dobrih praksah in smernicah za krizno zdravstveno komuniciranje in aktivno poslušanje kot del javnozdravstvenega kriznega komuniciranja v referenčnih državah, analizo trenutnega stanja glede kriznega zdravstvenega komuniciranja in aktivnega poslušanja pri identificiranih ključnih deležnikih, vključenih v javnozdravstveno komuniciranje, pripravo predloga priporočil in smernic za krizno zdravstveno komuniciranje, aktivno poslušanje, prilagajanje komuniciranja in upravljanje z govoricami, in pripravo seminarja in izobraževalnih delavnic o kriznem komuniciranju in aktivnem poslušanju s praktičnimi izzivi/nalogami ter mednarodne znanstvene in strokovne konference na temo infodemije (preobilja informacij) ter infodemiologije (znanstvenem upravljanju z infodemijo).

Faze projekta in njihova realizacija

Program dela bo razdeljen na šest medsebojno povezanih delovnih svežnjev (DS), ki bodo delovali kot osnova za druge delovne svežnjepredmetnega projekta oziroma sredstva za doseganje ciljev projekta. Delovni svežnji projekta so naslednji: Vodenje projekta (DS1), Analiza pisnih virov (DS2), Analiza stanja v Sloveniji (DS3), Predlogi priporočil insmernic (DS4), Izobraževanje (DS5) in Diseminacija (DS6). V nadaljevanju je predstavljen vsak sveženj posebej. V projektu kot raziskovalne organizacije sodelujejo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani kot nosilka ter Nacionalni inštitut za javno zdravjein Onkološki inštitut Ljubljana.


Delovni sveženj 1 (DS1): Vodenje projekta

Delovne naloge DS1:

Vodenje projekta, priprava priporočil, organizacija projektnih sestankov, priprava zaključnega poročila

Trajanje DS1:

24 mesecev (1. do 24. mesec)


Delovni sveženj 2 (DS2): Analiza pisnih virov

Namen DS2 je sistematični pregled literature o znanstvenem kriznem komuniciranju in aktivnem poslušanju, infodemiji in infodmiologiji, izborreferenčnih držav in pregled dobrih in slabih izkušenj ter primerov in naukov za morebitno rabo v Sloveniji. Sistematični pregled literature in analizaprimerov iz referenčnih držav bosta služila kot osnova za pripravo in izvedbo analize stanja v Sloveniji (DS3), pripravo priporočil in smernic (DS4),izobraževanje (DS5) in diseminacijo rezultatov (DS6).

Delovne naloge DS2:

N2.1 Sistematična analiza pisnih virov (8 mesecev, 1. do 8. mesec)

N2.2 Izbor referenčnih držav (4 mesece 1. do 4. mesec)

N3.3 Pregled dobrih primerov (8 mesecev, 5. do 12. mesec)

Trajanje DS2:

12 mesecev (1. do 12. mesec)

 
Delovni sveženj 3 (DS3): Analiza stanja v Sloveniji

Namen DS3 je identifikacija odgovornih ljudi za krizno komuniciranje in krizno zdravstveno komuniciranje v Sloveniji ter aktivno poslušanje, pripravaprotokola in vprašalnikov, izvedba usmerjenih intervjujev ter fokusnih skupin. Analiza bo služila kot osnova za pripravo priporočil in smernic (DS4),izobraževanje (DS5) in diseminacijo rezultatov (DS6).

Delovne nalog DS3:

N3.1 Identifikacija in izbira sogovornikov v zdravstvenem sistemu (1 mesec, 7. mesec)

N3.2 Identifikacija in izbira sogovornikov v sistemu kriznega upravljanja v RS (1 mesec, 8. mesec)

N3.3 Priprava protokola in vprašalnika (2 meseca, 7. do 9. mesec)

N3.4 Izvedba usmerjenih intervjujev (5 mesecev, 10. do 14. mesec)

N3.5 Izvedba fokusnih skupin (5 mesecev, 10. do 14. mesec)

N3.6 Skupno poročilo o usmerjenih intervjujih in fokusnih skupinah (2 meseca, 13. do 14. mesec)

Trajanje DS3:

8 mesecev (7. do 14. mesec)


Delovni sveženj 4 (DS4): Predlogi priporočil in smernic

Namen DS4 je pripraviti priporočila in smernice za organizacijo, usposabljanje, izvajanje in evalvacijo kriznega komuniciranja in kriznegazdravstvenega komuniciranja v Sloveniji ter aktivno poslušanje. DS4 bo služil kot osnova za izobraževanje (DS5) in diseminacijo rezultatov (DS6).

Delovne naloga DS4:

N4.1 Izdelava smernic za aktivno poskušanje/upravljanje (4 mesece,14. do 20. mesec)

N4.2 Poročilo in analiza vrzeli (3 mesece, 14. do 19. mesec)

Trajanje DS4:

4 mesece (14. do 20. mesec)


Delovni sveženj 5 (DS5): Izobraževanje

Namen DS5 je koncipiranje, priprava in izvedba seminarja za odločevalce in menedžment v zdravstvu kot najbolj odgovornih za sistem kriznegazdravstvenega komuniciranja v Sloveniji, priprava in izvedba izobraževalnih delavnic za komunikatorje in sodelovanje pri izobraževalnem delumednarodne znanstvene in strokovne konference v DS6.

Delovne naloge DS5:

5.1 Izdelava izobraževalnih materialov (2 meseca, 21. do 22. mesec)

5.2 Izdelava spletne strani za samoizobraževanje (4 mesece, 21. do 24. mesec)

5.3 Izvedba seminarja za odločevalce in menedžerjev v zdravstvu (1 mesec, 24. mesec)

5.4 Izvedbe delavnic za komunikatorje (2 meseca, 23. do 24. mesec)

5.5 Izvedba mednarodne znanstvene in strokovne konference (1 mesec, 21. mesec)

Trajanje DS5:

4 mesece (21. do 24. mesec)


Delovni sveženj 6 (DS6): Diseminacija

Delovne naloge DS6:

N6.1 Priprava in oddaja strokovnega članka 1 (2 meseca, 6. do 7. mesec)

N6.2 Priprava in oddaja znanstvenega članka 1 (3 meseci, 8. do 12. mesec)

N6.3 Priprava in predstavitev prispevka na strokovni konferenci (3. meseci, 11. do 13. mesec)

N6. Priprava in oddaja strokovnega članka 2 (3 meseci, 14. do 19. mesec)

N6.5 Priprava in oddaja znanstvenega članka 2 (4 meseci, 21. do 24. mesec)

N6.6 Priprava in objava končnega poročila (4 meseci, 21. do 24. mesec)

N6.7 Prispevek na strokovni konferenci (2 meseca, 13. do 14. mesec)

N6.8 Delovno srečanje z novinarji (1 mesec, 12. mesec)

N6.9 Priprava in predstavitev prispevka na znanstveni konferenci (3 meseci, 21. do 24. mesec)

N6.10 Najava in komuniciranje ob izvedbi znanstvene in strokovne konference (16 mesecev, 9. do 24. mesec)

Ob zaključku projekta bomo izvedli mednarodno konferenco, ki bo imela strokovni in znanstveni del. Pripravljenost za udeležbo so že potrdiliAleksandra Saša Gorišek, direktorica za komuniciranja na Mednarodni federaciji društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Ženevi, prof. AnneGregory, zaslužna profesorica na Univerzi v Huddersfieldu v Veliki Britaniji, ki je sodelovala pri profesionalizaciji komuniciranja v britanskem NHS,prof. Jim Macnamara, profesor na Sidneyjski tehnološki univerzi v Avstraliji, ki je soustvarjal model MEL in sodeloval pri razvoju kriznegakomuniciranja SZO.

Trajanje DS6:

18 mesecev (6. do 24. mesec)

Sodelujoče RO

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/22320

Sestava projektne skupine

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/22320

Bibliografske reference

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/22320

Ključne besede

aktivno poslušanje, infodemija, infodemiologija, javno zdravje, zdravstveno krizno komuniciranje


Nazaj na seznam projektov