Splošne informacije
Šifra: TAP H5-8301 Welriscc
Obdobje: 1.2.2025 - 1.2.2027
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Maša Filipovič Hrast
Vsebinski opis projekta
Projekt WELRISCC preučuje odzive evropskih držav blaginje na družbena tveganja tretje generacije, ki izhajajo iz podnebnih sprememb. Podnebna kriza predstavlja izziv za sodobne države blaginje, ki se soočajo z dvojno dilemo: po eni strani so izpostavljeni hudim okoljskim grožnjam in novim družbenim tveganjem, po drugi strani pa k tem izzivom tudi sami prispevajo, saj so v veliki meri odvisni od gospodarske rasti, ki jim zagotavlja financiranje in legitimnost. Omejevanje izpustov toplogrednih plinov in zeleni prehod sta nujna za omilitev posledic podnebnih sprememb, vendar lahko ukrepi za blaženje in prilagajanje hkrati dodatno obremenijo posamezne ranljive skupine, regije in države.
Namen projekta je raziskati, kako so nova družbena tveganja porazdeljena med družbenimi skupinami, kako so politično in normativno konstruirana ter kako nanje odgovarjajo institucionalni in politični akterji v 16 evropskih državah. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, kako obstoječe institucije, ideje, interesi in družbene neenakosti oblikujejo razvoj novih eko-socialnih režimov v Evropi ter kako se v nacionalnih kontekstih izvaja Evropski zeleni dogovor. S povezovanjem doslej ločenih razprav, teoretskih pristopov in metodoloških okvirov projekt razvija nove podatkovne baze ter nadgrajuje obstoječe teoretske koncepte.
Glavni cilji projekta so:
- mapirati obstoječe odzive evropskih držav blaginje na tretjo generacijo družbenih tveganj,
- z analizo institucionalnih in političnih dejavnikov pojasniti razlike v odzivih med državami, ter
- razviti nove teoretske pristope za proučevanje prepleta med podnebnimi spremembami in državami blaginje.
Faze projekta in njihova realizacija
Projekt je organiziran v sedem medsebojno povezanih delovnih paketov (WP), ki omogočajo celovito obravnavo eko-socialnih tveganj.
WP1: Razvoj teorije eko-socialnih režimov države blaginje v Evropi: v okviru prvega delovnega paketa želimo razviti teoretski okvir za analizo odzivov držav blaginje na socialna tveganja tretje generacije. Povezujemo literaturo o blaginjskih režimih, razvojnih režimih in konceptu zelene države ter analiziramo preplet porazdelitve tveganj, njihove politizacije in institucionalizacije.
Temeljno raziskovalno vprašanje, ki vodi WP1 je Kako lahko konceptualiziramo odzive držav blaginje na eko-socialna tveganja? Kako so ti odzivi na nova tveganja oblikovani z obstoječimi institucijami, idejami, interesi, izpostavljenostjo tveganjem in ranljivostmi?
WP2: Institucije, ki regulirajo eko-socialna tveganja: v tem delovnem paketu vzpostavljamo primerjalno bazo politik za obvladovanje neposrednih in posrednih tveganj v 16 evropskih državah. Analiza omogoča primerjavo institucionalnih pristopov in oceno njihove učinkovitosti pri regulaciji novih tveganj.
Temeljno raziskovalno vprašanje, ki vodi WP2: Kako se institucije odzivajo na neposredna in posredna družbena tveganja?
WP3: Idejna konstrukcija eko-socialnih tveganj: tretji delovni paket ponuja kulturnosociološko perspektivo na oblikovanje družbenih tveganj tretje generacije. Osredotoča se na preplet kultrunih in razrednih struktur v različnih eko-socialnih režimih. Z izvedbo fokusnih skupin v Franciji, na Poljskem, na Švedskem in v Združenem kraljestvu raziskava v okviru tega delovnega paketa prispeva k razumevanju prevladujočih moralnih paradigem ter načinov oblikovanja in legitimiranja družbenih in političnih nalog.
Temeljno raziskovalno vprašanje, ki vodi WP3: Kako družbe prepoznavajo in razumejo družbena tveganja tretje generacije?
WP4: Interesna politika eko-socialnih tveganj: v četrtem delovnem paketu preučujemo interesne razkole, povezane z družbenimi tveganji tretje generacije in politikami za njihovo obvladovanje. Cilj je sistematično kartirati ključne konflikte, ki nastajajo pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov, ter analizirati, kako se razlikujejo med državami in od konfliktov, značilnih za industrijska in postindustrijska tveganja. Hkrati proučujemo procese njihovega nastajanja ter vlogo institucionalnih in političnih akterjev pri njihovem prevzemanju, preoblikovanju in vključevanju v politične procese.
Temeljno raziskovalno vprašanje, ki vodi WP4: Kako se ob družbenih tveganjih tretje generacije preoblikujejo politični in interesni razkoli ter kako jih oblikujejo institucionalni in politični akterji v različnih nacionalnih kontekstih?
WP5: Izpostavljenost eko-socialnim tveganjem: v petem delovnem paketu analiziramo razširjenost in socio-ekonomsko porazdelitev neposrednih tveganj (npr. onesnaženje zraka in vode, ekstremni vremenski dogodki) ter posrednih tveganj (npr. energetska revščina, stroški in tveganja, povezana z avtomobilsko odvisnostjo). Preučujemo, ali se različne oblike tveganj med seboj prepletajo in krepijo ter kako so porazdeljene med družbenimi skupinami in v različnih državah. S pomočjo primerjalnih kvantitativnih podatkov iz raziskave ISSP in baze SPIN bomo ocenili tudi, v kolikšni meri socialne politike zmanjšujejo izpostavljenost tveganjem in blažijo njihove posledice, na primer z zagotavljanjem ustrezne ravni dohodkovne varnosti.
Temeljno raziskovalno vprašanje, ki vodi WP5: Kako so neposredna in posredna družbena tveganja tretje generacije porazdeljena med družbene skupine in kako se te porazdelitve razlikujejo med državami?
WP6: Družbene konstrukcije ranljivosti in neenakosti: šesti delovni paket vodimo na Fakulteti za družbene vede. Osredotočamo se na percepcije ranljivosti povezane z družbenimi tveganji tretje generacije, ter na razumevanje z njimi povezanih neenakosti. Analiziramo, kako so nove oblike ranljivosti povezujejo z družbenimi razkoli ter kako se razprave o neposrednih in posrednih eko-socialnih tveganjih umeščajo v obstojoče okvire socialne pravičnosti ter njenih normativnih temeljev in percepcij zaslužnosti. Slednje temelji na intervjujih z političnimi odločevalci v 5 državah: Sloveniji, Franciji, Nemčiji, Norveški in na Irskem.
WP7: Evropske primerjalna analiza
Sedmi delovni paket združuje podatke vseh vsebinskih sklopov projekta ter predstavlja njegovo primerjalno sintezo. Njegov osrednji cilj je sistematična primerjava 16 evropskih držav z vidika odzivov njihovih držav blaginje na socialna tveganja tretje generacije ter identifikacija vzorcev razlik in konvergence med državami. Posebna pozornost je namenjena tudi implementaciji Evropskega zelenega dogovora v državah članicah.
Rezultat delovnega paketa bodo poglobljene primerjalne analize ter javno dostopne študije primerov posameznih držav.
Temeljno raziskovalno vprašanje, ki vodi WP7: Kako se evropske države blaginje razlikujejo v svojih odzivih na družbena tveganja tretje generacije ter kakšne razlike/podobnosti se pri tem pojavljajo?
Sestava projektne skupine
Maša Filipovič Hrast, Tatjana Rakar, Tjaša Potočnik, Branko Bembič, Barbara Zagorc
Bibliografske reference
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/23595
Rezultati / ključne ugotovitve
Več informacij na strani projekta: https://welriscc.com/
Ključne besede
družbena trenja, države blaginje, klimatske spremembe, podnebna pravičnost, socialna pravičnost, socialna tveganja
Cilji trajnostnega razvoja
SDG10 | Zmanjšanje neenakosti
SDG13 | Podnebni ukrepi
SDG16 | Mir, pravičnost in močne institucije
Nazaj na seznam projektov