Skoči do osrednje vsebine

CRP - Javnomnenjska raziskava družbenih vrednost o prostoru in okolju: longitudinalna študija med leti 2003 in 2018 ARRS del

Splošne informacije

Šifra: V5-1732
Obdobje: 1.4.2018 - 31.3.2019
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Marjan Hočevar
Veda: Družboslovje

Vsebinski opis projekta

Raziskovanje vrednot prebivalstva o okolju in grajenem prostoru je eden ključnih kontekstualnih instrumentov za razumevanje družbenih sprememb in usmerjanje razvoja družbe, saj so problemi v prostoru vedno odsev družbenih razmerij, izjemoma obstajajo prostorski problemi per se. Vrednotni vzorci bivanjskosti in “mnenjske predstave” prebivalstva (individualnih uporabnikov) o rabi prostora in ravnanja z okoljem morajo biti eno od vodil pri uokvirjanju prostorskih strategij in dolgoročnejšega načrtovanja posegov v prostor na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Družbena kompleksnost je na prehodu v postmoderno (in globalizirano) družbo namreč vedno večja, kar močno zaostruje različna vprašanja o legitimnosti posegov v prostor. Zaradi nujnih formalnih procedur je urejanje ter načrtovanje prostora s strani prebivalstva pogosto razumljeno kot neživljenjsko in omejujoče. Prostorska regulacija, ki ima sicer namen ustvarjanja reda in začrtanega razvoja, težko zadovolji različne interese, zlasti vedno bolj individualizirane potrebe po prostoru in v prostoru. Iskati je torej potrebno nekakšen modus vivendi med integrativnimi in diferenciacijskimi načeli pri prostorskem urejanju oz. načrtovanju. Projekt je nadaljevanje, nadgradnja ter vsebinska in metodološka doplnitev javnomnenjskega longitudinalnega spremljanja vrednost, stališč in predstav o okolju in prostoru na reprezentativnem vzorcu polnoletnega prebivalstva Slovenije med leti 2003-2018. Prvo raziskavo je prijavitelj projekta Center za prostorsko sociologijo (CPS) na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani izvedel kot projektno nalogo v okviru CRP-a »Konkurenčnost Slovenije 2001-2006. Terenska raziskava je bila izvedena med marcem in majem leta 2004. Ključno vprašanje je, kako je mogoče nasprotujoče skupne družbene, tj. javne razvojne cilje in posamične individualistične, tj. zasebne vrednote, medsebojno približati. In sicer tako, da bi raba prostora in dolgoročni prostorski razvoj čimbolj usklajeno sledil potrebam ljudi, lokalnim skupnostim, nacionalni prostorski strategiji, kar bi omogočalo integracijsko naravnanost k nastajajočemu evropskemu prostorskemu red in evropskim okoljskim načelom sonaravnosti. V tej raziskavi, drugemu javnomnenjskemu preverjanju vrednot izpostavljamo podrobnejše ugotavljanje (ne)skladnosti nacionalnih prostorskih strategij z naraščajočo refleksivnostjo posameznikov v zvezi z okoljskimi prepričanji in načini rabe prostora. Razvili bomo nantančnejši merski instrument za analizo predvidenega sprememinjanja preferenc prebivalstva po razpršenosti ali strnjenosti bivanja. Eksplicitno bomo zasledovali skladnost individualnih bivanjskih vrednot z dolgoročnejšimi strateškimi razvojnimi cilji Slovenije (in EU) po bolj strnjenem poselitvenem sistemu. Premike vrednotnega vzorca prebivalcev Slovenije bomo povezano obravnavali s trendi pospešene socialne diferenciacije v prostoru in na novo porajajočih življenskih slogov bivanjskosti, dela, mobilnosti ter prostočasovnosti. Življenski slogi se neposredno navezujejo na fenomen prostorske kontekstualizacije podjetništva ter delitvene ekonomije, vzporedno z novo porajajočimi vzorci okoljskega zavedanja in prostorskega ravnanja. Predvidevamo spremembe vrednotnih usmeritev prebivalstva k racionalnejši, ekonomičnejši in bolj fleksibilni (iz)rabi tako lastnih, kot javnih prostorskih virov, glede na ugotovitve v prvi raziskavi, kjer smo nedvoumno zaznali močne tradicionalne, statične in a-mobilne principe teritorialne pripadnosti. Vzporedno bomo ugotavljali skladnost mobilnostnih vrednot slovenskega prebivalstva z evropskimi (in globalnimi) trendi, ki so jih v svojih raziskavah zaznali raziskovalci drugod. Obenem bomo empirično testirali novejša sociološka konceptualna izhodišča o dolgoročni krepitvi družbene fluidnosti in pomenu mobilnostnega kapitala v družbi tveganja.

Faze projekta in njihova realizacija

Časovni načrt: Projekt bo potekal 12 mesecev, pri čemer so prvi trije meseci namenjeni pripravi ter nadgradnji teoretsko-metodološkega modela in izdelavi vprašalnika za terensko raziskavo v okviru delovnega svežnja 2. Izvedba terenske ankete (delovni sveženj 3) bo deloma tekla sočasno z DS2 (podrobnejšo časovnico glej v opisu delovnega svežnja). V petem mesecu izvedbe pričenjamo z analizo izvirnih podatkov iz terena, delovni sklop 4 pa se zaključi v zadnjem mesecu projekta s pripravo zaključnega poročila in diseminacijo zaključnih raziskovalnih rezultatov.

Sodelujoče RO

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=17078&search_term=V5-1732

Sestava projektne skupine

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=17078&search_term=V5-1732

Bibliografske reference

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=17078&search_term=V5-1732


Nazaj na seznam projektov