Splošne informacije
Šifra: P6-0215
Obdobje: 4.4.2019 - 31.12.2024
Letni obseg: 3,87 FTE | 6575
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Monika Kalin Golob
Zunanji vodja: UL Filozofska fakulteta
Veda: Humanistika
Vsebinski opis projekta
Raziskovalno delo programske skupine temelji na empiričnem pristopu, osredotoča pa se na nadgradnjo in vzdrževanje jezikovnih virov ter jezikovne opise, ki jim je skupna korpusnojezikoslovna metodologija in se programsko umeščajo v okvir poststrukturalnih jezikoslovnih pristopov.
Ključnega pomena za empirično utemeljeno raziskovalno delo je vzdrževanje in nadgradnja jezikovnih virov. V preteklih letih so bili izdelani korpusni viri za slovenski jezik, referenčni korpus Gigafida in vzorčni Kres, govorjenega jezika Gos, nestandardne slovenščine Janes, akademske slovenščine KAS, šolskih pisnih izdelkov Šolar, korpus lektoriranih besedil Lektor, slovenskega znakovnega jezika SIGNOR. Vzdrževanje korpusnih virov in njihova nadgradnja je izhodišče dela programske skupine, saj je skupina v slovenskem prostoru edina, ki na raziskovalnem polju sistematično skrbi za njihovo vzdrževanje in razvoj. Pomemben del infrastrukture, razvit v okviru programske skupine, je povezan s terminološkimi viri in tehnologijami, tudi z razvojem inovativnih analitičnih metod luščenja terminologije. Ker je učinkovito terminološko upravljanje ključno pri prenosu znanj med različnimi jezikovnimi okolji in konceptualizacijami v teh okoljih, poleg gradnje in vzdrževanja terminoloških virov načrtujemo tudi sodobne terminološke opise. Pri tem preusmerjamo raziskave iz klasičnega razumevanja termina kot jezikovnega poimenovanja specializiranih pojmov v njihovo opazovanje v besedilih kot dinamične in gibljive pojmovno-jezikovne mreže.
Celoviti opisi slovenskega jezika še vedno večinoma temeljijo na strukturalistični tradiciji, zato s predlaganim programom oblikujemo načrt za nove opise v segmentu leksikogramatike, ob tem pripravimo korpusno inducirani leksikogramatični opis glagolskih zvez kot model za celovit gramatični opis slovenskega jezika. Tudi ko gre za kontrastive študije v slovenskem prostoru, raziskave izhajajo iz strukturalistične tradicije, kar pa ne zadošča za polno razvito komunikacijsko kompetenco. Z raziskavo diskurznih označevalcev premikamo kontrastivne študije v okvir analize diskurza.
Digitalni medij in nove oblike komunikacije so bistveno spremenile načine komunikacije, poleg tega pa je digitalni medij s specifično regulacijo v različnih kulturnih okoljih tudi prostor diskurznih praks, ki jih prepoznavamo kot družbeno nesprejemljive. Eden od diskurzov, ki so ga v zadnjem desetletju tehnologije in novi komunikacijski kanali korenito spremenili, je medijski. Transformacije medijskega diskurza, ki so jih s tehnološkimi, družbenimi, kulturnimi in estetskimi spremembami v tvorbi, distribuciji in sprejemanju vsebin pomembno zaznamovali novi mediji, so poleg družbeno nesprejemljivega diskurza v središču naših diskurznih analiz.
Sodelujoče RO
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17678
Sestava projektne skupine
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17678
Bibliografske reference
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17678
Ključne besede
analiza diskurza, jezikovni opis, jezikovni viri, kontrastivna analiza, korpusno jezikoslovje, poststrukturalno jezikoslovje, terminologija, uporabniške raziskave, uporabno jezikoslovje
Nazaj na seznam projektov