Splošne informacije
Šifra: V6-2276
Obdobje: 1.10.2022 - 30.9.2023
Letni obseg: 0,09 FTE | 2023
Vodja projekta na FDV: prof.dr. Monika Kalin Golob
Zunanji vodja: Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede
Sofinancerji: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje - MIZŠ
Veda: Humanistika
Vsebinski opis projekta
S pregledom, analizo in sintezo pravno-formalnih in administrativnih ukrepov, ki se izvajajo na visokošolskih zavodih za ohranitev statusa slovenščine kot uradnega in učnega jezika ter pregledom pravno-formalnih ukrepov in aktivnosti v primerljivih državah EU bomo oblikovali vprašanja za poglobljene intervjuje z odločevalci. Ugotovitve bodo izhodišče za določitev, kdo bodo ustrezni sogovorniki in ali bodo potrebna dodatna orodja za izpeljavo nadaljnjih svežnjev. S pregledom dejavnosti, ki potekajo na visokošolskih zavodih za krepitev sporazumevalnih zmožnosti v slovenskem jeziku, bomo identificirali dobre prakse učenja slovenščine za tuje študente in študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje znotraj posameznih visokošolskih zavodov. Pridobili bomo pregled prakse jezikovne politike pri izvajanju skupnih študijskih programov slovenskih s tujimi visokošolskimi institucijami. S pregledom veljavnih predmetnikov (izbranih) študijskih programov in objav o posebnih izobraževanjih v letu pred začetkom raziskave se bo izrisala celovita slika obstoječe ponudbe. Na podlagi intervjujev bo raziskava pridobila podatke o oceni smiselnosti in učinkovitosti ponudbe in zaznala morebitne potrebe po dodatnih dejavnosti. Zanimalo nas bo, koliko izvajalci in izvajalke uporabljajo obstoječe splošne in specializirane digitalne jezikovne vire, storitve, portale in priročnike ter katere dodatne vire bi še potrebovali. Raziskava bo prinesla sveže podatke o trenutni ponudbi organiziranega učenja slovenščine za tuje študente in študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje na javnih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji in podatke o stališčih odgovornih glede nadaljnjega razvoja tovrstne dejavnosti. Izdelan bo sistematičen pregled vseh dejavnosti, ki potekajo na visokošolskih zavodih, predvsem s stališča skrbi za razvoj slovenskega jezika in strokovnega izrazoslovja ter prenosa konceptov in terminologije v slovenski jezik. V primeru izvajanja študijskega programa v tujem jeziku bo preverjena tudi dostopnost študijskih vsebin v slovenskem jeziku. Končni rezultat bo na podlagi prejšnjih korakov postavil predlog za poenoteno jezikovno politiko visokega šolstva, saj dosedanje raziskave kažejo na zapletenost jezikovnega načrtovanja v visokem šolstvu: vsesplošno deklarativno prizadevanje za internacionalizacijo in vse višjo kakovost ni osnovano na ključnih premislekih o pomenu teh pojmov in ukrepih, potrebnih za njihovo doseganje. Eden od tovrstnih nikoli v celoti in sistematično izpeljanih premislekov je tudi vprašanje jezika visokega šolstva, ki ima tudi mednarodno razsežnost tako z zavezujočimi obvezami kot z usmeritvenimi dokumenti znotraj Evropske unije, Sveta Evrope, OECD, Združenih narodov ipd. Političnim in visokošolskim odločevalcem bo predstavljen predlog za dolgoročno uravnavanje jezikovne politike, ki ohranja in utrjuje položaj slovenščine kot jezik znanosti in visokega šolstva, upoštevajoč večjezičnost in internacionalizacijo kot dejstvi sodobne kakovostne univerze.
Faze projekta in njihova realizacija
Delovni sveženj 1: PRAVNO-FORMALNI IN ADMINISTRATIVNI UKREPI
Cilja:
• Pregled, analiza in sinteza pravno-formalnih in administrativnih ukrepov, ki se izvajajo na visokošolskih zavodih z namenom ohranitve statusa slovenščine kot uradnega in učnega jezika (statuti univerz, pravilniki o organizaciji in delu fakultet).
• Pregled pravo-formalnih ukrepov in aktivnosti v primerljivih državah EU, s poudarkom, ali je uporaba državnega jezika v teh državah na visokošolski ravni sploh določena ali je to prepuščeno organizacijam samim.
Delovni sveženj 2: UČENJE IN POUČEVANJE
Cilji:
• Pregled dejavnosti in ukrepov, ki potekajo na visokošolskih zavodih z namenom krepitve sporazumevalnih zmožnosti v slovenskem jeziku strokovnih delavcev ter študentov in študentk.
• Identificiranje dobre prakse učenja slovenščine za tuje študente in študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje znotraj posameznih visokošolskih zavodov.
• Pridobiti pregled prakse jezikovne politike pri izvajanju skupnih študijskih programov slovenskih s tujimi visokošolskimi institucijami.
Delovni sveženj 3: UPRAVLJANJE TERMINOLOGIJE IN DOSTOPNOST ŠTUDIJSKIH VSEBIN
Cilj:
• Pregled dejavnosti in ukrepov, ki potekajo na visokošolskih zavodih z namenom razvoja slovenskega jezika in terminologije v visokem šolstvu in znanosti ter dostopnostjo študijskih vsebin v slovenskem jeziku, in identifikacija dobrih praks.
Delovni sveženj 4: PRIPOROČILA GLEDE JEZIKOVNE POLITIKE
Cilji:
• Pripraviti priporočila glede vodenja ustrezne jezikovne politike v visokošolskem prostoru.
• Oblikovati smernice in priporočila za utrjevanje slovenščine kot narodotvornega in državotvornega elementa na visokošolskih ustanovah.
• Izpostavljanje ključnih perečih točk (prednosti in slabosti, priložnosti in groženj -- SWOT-analiza) za umeščanje slovenščine in angleščine v učni proces na visokošolskih zavodih.
Sodelujoče RO
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20053
Sestava projektne skupine
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20053
Bibliografske reference
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20053
Rezultati / ključne ugotovitve
KRATEK POVZETEK S PRIPOROČILI
Javni dokumenti o jeziku visokega šolstva in znanosti RS se zavezujejo, da bodo skrbeli za razvoj slovenščine kot strokovnega in znanstvenega jezika. Za to je treba zagotoviti predvsem:
- zadosten (in čim večji) obseg rabe slovenščine v strokovni in znanstveni komunikaciji,
- zadostno (in čim boljše) znanje slovenščine vseh deležnikov in deležnic visokošolskega področja.
Kot pomemben del skrbi za slovenski jezik v visokem šolstvu in znanosti se pogosto omenja predvsem skrb za slovensko terminologijo posameznih strokovnih in znanstvenih področij in ved. Terminologija v nekem jeziku lahko dejavno obstaja in se razvija le tedaj, če se ta jezik redno in obsežno uporablja v visokošolski, strokovni in znanstveni komunikaciji.
Skrb za slovenski jezik tako po eni strani pomeni
- dejavnosti, s katerimi jezik nadgrajujemo z novimi poimenovalnimi in drugimi izraznimi sredstvi, potrebnimi za učinkovito pedagoško in znanstveno komuniciranje;
- dejavnosti, s katerimi zagotavljamo in nadgrajujemo jezikovno zmožnost vseh udeležencev in udeleženk, ki jim omogoča učinkovito komuniciranje na določenem področju.
Po drugi strani skrb za slovenski jezik v večjezičnem okviru pomeni vzpostavitev takega jezikovnega režima, v katerem bo zagotovljeno nemoteno in učinkovito komuniciranje z zadostnim obsegom rabe slovenščine za njen nadaljnji razvoj. Po naši oceni to ni mogoče brez vzpostavitve ustreznega organizacijskega okvira in oseb, odgovornih in usposobljenih za operativno upravljanje jezikovnih zadev (jezikovne pisarne).
Priporočila za jezikovno upravljanje visokega šolstva:
1. Pravnoformalni okvir
- člen ZVIS naj se aktualizira.
2. Jezikovnostrateški dokumenti univerz: odgovornost univerz za jezikovni režim
Pri pripravi jezikovne strategije morajo univerze sprejeti odločitve, ki jih shematično prikazujemo na str. 42–47.
Za vključujočo večjezično podobo internacionaliziranega slovenskega visokega šolstva in hkrati njegovo odgovorno razmerje do slovenščine kot narodnega in državnega jezika bi bilo treba vzpostaviti učinkovit organizacijski okvir, ki bi zajel in omogočal vse za to potrebne dejavnosti. Da bi namreč ob dolgoletnih strateških usmeritvah za kakovost in internacionalizacijo visokega šolstva dejansko uresničili »skrb za slovenščino« in njeno sobivanje z drugimi jeziki, bi moral biti za operativno upravljanje jezikovnih zadev nekdo pristojen, odgovoren in usposobljen, najsi bo to posamezna oseba v okviru drugih delovnih nalog (na manjših ustanovah) ali pisarna z več zaposlenimi (na velikih univerzah). Vsi visokošolski deležniki in deležnice, od študentov do profesoric, morajo biti seznanjeni s tem, da lahko pri takem pooblaščenem jezikovnem informatorju, informatorki oz. jezikovni pisarni pridejo do vseh potrebnih informacij o jezikovni ureditvi svoje ustanove, o možnostih jezikovnega izobraževanja, jezikovnih storitev, jezikovnotehnološke podpore in podobno.
3. Jezikovnotehnološke storitve
V slovenskem prostoru se je v zadnjem času razvilo nekaj orodij in platform, ki v precejšnji meri olajšujejo in podpirajo sodobnejšo terminološko in terminografsko dejavnost ter omogočajo prevajanje v realnem času ter tako omogočajo večji nabor predmetov za tuje študente in večje sodelovanje tujih predavateljev.
Slovenski terminološki portal: vsaka od univerz ali visokošolskih ustanov (ali drugih ustanov, tudi podjetij) lahko namesti svoj portal s svojo korporativno identiteto.
- Korpus akademske slovenščine in Nacionalni portal odprte znanosti
Korpus OSS (Open Science Slovenia) je besedilni korpus akademske slovenščine, ki je sestavljen iz besedil, dostopnih na Nacionalnem portalu odprte znanosti.
Jezikovni načrti na univerzah naj vključujejo organizacijo in financiranje uporabe terminološkega portala (ali portalov) za sistematično terminološko delo po znanstvenih področjih. Univerze skrbijo za delovanje in sprotno polnjenje portala OSS oziroma svojih repozitorijev znanstvenih del. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije skrbi za redno posodabljanje korpusa akademske slovenščine (preko infrastrukture CLARIN.SI).
- Strojno prevajanje v realnem času
Po koncu pilotnega projekta Online Notes (ON), ki je namenjen razvoju sistema za avtomatizirano prevajanje slovenskih predavanj v tuje jezike, se na zainteresiranih ustanovah omogoči produkcijsko uvajanje in uporaba sistema ON.
- Jezikovnotehnološki pripomočki za podporo pri pisanju znanstvenih besedil v slovenščini
Podpre se razvoj orodja za podporo pri pisanju znanstvenih besedil v slovenščini.
- Specializirani klepetalni roboti
S primernimi mehanizmi se podpre raziskovalno in razvojno delo na specializiranih velikih jezikovnih modelih in specializiranih aplikacijah, ki podpirajo akademsko delo v slovenskem jeziku.
4. Večja podpora mobilnosti
Ob tehnoloških rešitvah pa je treba več virov usmeriti tudi v podporo in organizacijo ter okvirno poenotenje dejavnosti, ki jih univerze organizirajo za mobilnost in internacionalizacijo:
- Za tuje izmenjavne študent(k)e je treba na vsaki članici oblikovati in financirati dodatne izbirne predmete v tujem jeziku, kamor se lahko kot k izbirnim vsebinam vključijo tudi slovenski študenti, ki pa morajo imeti možnost končati študij v celoti v slovenskem jeziku, torej jim mora biti dana možnost alternativne izbire. Kot dobra praksa se je izkazala t. i. košarica izbirnih predmetov v tujem jeziku, ki so akreditirani moduli za izmenjavne študent(k)e in možnost izbire za domače.
- Organizirati je treba poletne oz. zimske šole in dodatne tečaje slovenskega jezika kot brezplačno učenje slovenščine za izmenjavne in druge tuje študente in učitelje v skladu z ugotovljenimi in načrtovanimi potrebami.
- Potrdila, ki jih tuji študenti predložijo ob vpisu na redni študij so pridobljena na zelo različnih ustanovah in pogosto ne odražajo ustrezne jezikovne ravni, zato bi bilo na univerzah smiselno pripraviti seznam ustanov, pooblaščenih za izdajo veljavnih certifikatov znanja, in/ali razviti prilagojene vstopne teste jezikovnega znanja za tuje študente.
č. Omogočiti je treba tehnično podporo in opremo za dodatno ponudbo
slovenskih predavanj tujim študentom, ki bi s sistemom za avtomatizirano prevajanje slovenskih predavanj v tuje jezike lahko sledili večjemu naboru predavanj (gl. priporočila 3.)
- Za spodbujane izmenjav odhajajočih domačih študentov je treba v predmetnikih akreditirati čas za študij na sodelujoči tuji instituciji, t. i. mobilnostno
- Pristojno ministrstvo naj sredstva za internacionalizacijo univerz usmerja v dejansko podporno okolje, ki omogoča polno delovanje slovenščine kot strokovnega jezika in jezika znanosti ter kakovostno internacionalizacijo prek dobro organizirane mobilnosti študentskega, pedagoškega, raziskovalnega in strokovnega osebja.
Ključne besede
internacionalizacija, jezikovna politika, jezikovna politika univerz, visoko šolstvo

Nazaj na seznam projektov