Splošne informacije
Šifra: V5-2288
Obdobje: 1.10.2022 - 30.9.2023
Letni obseg: 0,19 FTE | 2022
Vodja projekta na FDV: izr.prof.dr. Tatjana Rakar
Sofinancerji: Republika Slovenija Ministrstvo za javno upravo.
Veda: Družboslovje
Vsebinski opis projekta
Nevladne organizacije s svojim delovanjem odgovarjajo na specifične potrebe v lokalnih skupnostih, njihovo vlogo pa je potrebno razumeti v okviru specifičnih nacionalnih in institucionalnih ureditev, ki vplivajo na razvoj tega sektorja in predvsem na to, na katerih področjih se nevladni sektor močneje razvija. Tovrstne aktivnosti nevladnih organizacij v lokalnih skupnostih, kjer nevladne organizacije krepijo javne storitve na tistih področjih, kjer obstajajo praznine, še niso ustrezno pripoznane in podprte v okviru javnih politik. Dobro razvite in inovativne nevladne organizacije lahko na podlagi tako imenovanega »od spodaj navzgor« (bottom up) pristopa učinkovito identificirajo in se kakovostno odzovejo na potrebe lokalnega okolja, še posebej v okviru nudenja storitev v skupnosti, prostovoljstva in zagovorništva. Cilj projekta je identifikacija naraščajočih potreb po storitvah v skupnosti, tako na ravni lokalnih skupnosti kot tudi na ravni potreb nevladnih organizacij za krepitev njihovih kapacitet za kakovostno izvajanje javnih storitev v skupnosti. V projektu bodo uporabljene različne metode družboslovnega raziskovanja. Poleg poglobljene analize ključnih sekundarnih virov bo izvedeno primarno raziskovanje in sicer na podlagi kombinacije kvalitativnega pristopa z uporabo metode fokusnih skupin ter kvantitativnega pristopa z uporabo metode ankete. Kvalitativne podatke bomo analizirali na podlagi deduktivnega in induktivnega kodiranja, za analizo kvantitativnih podatkov pa bomo uporabili deskriptivne in multivariatne statistične metode. Projekt tako zapolnjuje vrzel na področju raziskovanja nevladnega sektorja, saj v Sloveniji v zadnjem desetletju ni bilo obsežnejših raziskav, ki bi obravnavale to tematiko. Od takrat so se zgodile spremembe na ravni zakonodaje, financiranja ter še posebej na ravni nevladnih organizacij. S pomočjo poglobljene analize vloge nevladnega sektorja v slovenskem sistemu blaginje bo raziskovalni projekt nadgradil ugotovitve predhodnih raziskav, s tem pa prispeval k oblikovanju ustreznih javnih politik, ki bi nevladnemu sektorju omogočile ne le rast, temveč celovit razvoj ter ustrezno pripoznanje njegove vloge znotraj slovenskega sistema blaginje.
Faze projekta in njihova realizacija
V projektu bomo uporabljali tako primarne (kvalitativne in kvantitativne) kot tudi sekundarne (kvantitativne) vire podatkov. Raziskava se izvaja v štirih temeljnih fazah, ki so delno zaporedne, delno pa tečejo paralelno.
V prvi fazi raziskave bomo izvedli namizno raziskovanje (desk research) na podlagi sistematičnega zbiranja in analiziranja podatkov iz sekundarnih (že obstoječih) virov relevantnih baz podatkov, javnih dokumentov in strokovnih študij.
V drugi fazi bomo izvedli kvalitativno raziskavo po metodi fokusnih skupin za identifikacijo potreb po javnih storitvah v skupnosti po 12 statističnih regijah. Fokusne skupine bomo izvedli z vnaprej pripravljenimi vodili za pogovor, ki bodo zajemala vsebine, kot so obstoječi načini izvajanja javnih storitev, zadovoljene in nezadovoljene potrebe po javnih storitvah v skupnosti, potrebe in potencial nevladnega sektorja ter prihodnji razvoj javnih storitev v skupnosti. Podatke bomo analizirali z uporabo kvalitativne analize na podlagi deduktivnega in induktivnega kodiranja. Fokusne skupine bodo izvedene online, na platformi Zoom, pri analizi pa bomo uporabili specializirano programsko opremo za kvalitativno analizo Maxqda.
V tretji fazi bomo za ugotavljanje pokritosti z javnimi storitvami v skupnosti in identifikacijo potreb po javnih storitvah v skupnosti z vidika nevladnih organizacij po statističnih regijah, izvedli kvantitativno raziskavo na stratificiranem slučajnem vzorcu populacije nevladnih organizacij, ki imajo na letni ravni več kot 5.000 eurov prihodka, ker za te nevladne organizacije ocenjujemo, da imajo potencial za izvajanje javnih storitev v skupnosti. Izvedli bomo spletno anketno raziskavo, podatke pa bomo analizirali s pomočjo statističnega programa SPSS.
Na podlagi vseh podatkov pridobljenih na podlagi kombinacije različnih metodoloških pristopov (mixed methods of research), bomo Izdelali priporočila za izvajanje javnih politik (policy brief) na tem področju in ustrezno umestitev nevladnih organizacij kot izvajalcev storitev v sistem blaginje.
Sodelujoče RO
FSD, FU in CNVOS
Sestava projektne skupine
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20232
Bibliografske reference
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20232
Rezultati / ključne ugotovitve
Nevladne organizacije s svojim delovanjem odgovarjajo na specifične potrebe v lokalnih skupnostih, njihovo vlogo pa je potrebno razumeti v okviru specifičnih nacionalnih in institucionalnih ureditev, ki vplivajo na razvoj tega sektorja in predvsem na to, na katerih področjih se nevladni sektor močneje razvija. Cilj projekta je bil identifikacija naraščajočih potreb po javnih storitvah v skupnosti, tako na ravni lokalnih skupnosti kot tudi na ravni potreb NVO za krepitev njihovih kapacitet za kakovostno izvajanje javnih storitev v skupnosti. Rezultati vseh faz projekta pokažejo, da je glede pokritosti javnih storitev v skupnosti in potrebah po njih, najboljše pokrito področje požarne varnosti in civilne zaščite ter področje športa in rekreacije. V največji meri je bilo izpostavljeno pomanjkanje na področju socialnega varstva in še posebej duševnega zdravja ter na stanovanjskem področju. Kot izpostavljeno področje, še posebej glede naraščanja potreb v prihodnje, se je pokazalo področje skrbi za starejše. Rezultati pokažejo, da je slovenski nevladni sektor v zadnjih petih letih sicer rasel, ni pa se sorazmerno tudi razvijal. To hkrati pomeni, da nevladni sektor v svojem dosedanjem razvoju še ni dosegel točke, ko bi lahko njegov nadaljnji razvoj temeljil na principu subsidiarnosti javnemu sektorju. Tudi ob izdatnejšem javnem financiranju bodo nevladne organizacije v Sloveniji potrebovale še kar nekaj časa, da bodo razvile vso tisto »infrastrukturo«, ki je potrebna za kontinuirano in kakovostno zadovoljevanje potreb ljudi po socialni varnosti in socialni blaginji. S tem je neposredno povezana tudi potreba po večji profesionalizaciji sektorja, ki je odgovor na vse kompleksnejše potrebe uporabnikov javnih storitev na eni strani ter zaposlitvene priložnosti za mlade strokovnjake na drugi strani. Nadaljnji razvoj slovenskega nevladnega sektorja bi moral temeljiti na principu komplementarnosti javnemu sektorju v zagotavljanju javnih storitev v skupnosti, pri tem pa mora imeti nevladni sektor prednost pred profitnim sektorjem, za zagotovitev univerzalnosti in enakega dostopa do javnih storitev.
Ključne besede
javne storitve, lokalna skupnost, nevladne organizacije, potrebe


Nazaj na seznam projektov