Novi triletni študijski program Družboslovna informatika gradi na več kot tridesetletni tradiciji raziskovanja in poučevanja podatkovne analitike, metodologije ter družboslovnih vidikov interneta in drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na Fakulteti za družbene vede. Študijski program odgovarja na številne izzive in priložnosti, ki jih prinaša nenehni razvoj digitalnih in interaktivnih tehnologij.
Program ponuja dve smeri: Digitalne tehnologije in družba ter Uporabna informatika. Prva smer je namenjena predvsem tistim, ki jih zanimajo družboslovni vidiki in raziskovanje interneta in drugih IKT, medtem ko druga smer daje večji poudarek računalniškim kompetencam za uporabo in (so)ustvarjanje internetnih in ostalih IKT. S tem imajo študenti možnost za izoblikovanje kariernih profilov, ki omogočajo zaposlitev v hitro rastočih zaposlitvenih sektorjih digitalne družbe, ali pa za nadaljevanje študija na različnih magistrskih programih.
ZAKAJ na program
- Ker je prvi in edini mednarodno primerljiv program v Sloveniji, ki interdisciplinarno povezuje področji družboslovnega raziskovanja interneta in podatkovne analitike ter s svojo širino ponuja številne zanimive in raznolike vsebine za najširši spekter študentov.
- Ker s študijskima smerema Digitalne tehnologije in družba ter Uporabna informatika omogoča študentom usmeritev v raznolike poklicne profile, ki so med najbolj iskanimi med zaposlovalci v javnem in zasebnem sektorju.
- Ker poleg temeljnih in aplikativnih znanj študentom že med študijem ponuja možnost prakse v podjetjih ter s tem neposrednega stika z delodajalci in dela z najnovejšimi interaktivnimi tehnologijami in digitalnimi storitvami v visokotehnoloških in dinamičnih okoljih.
- Ker program temelji na individualnem in timskem pristopu k delu s študenti skupaj z mednarodno uveljavljenimi predavatelji, kar se odraža v kakovostnem študiju in visokem zadovoljstvu diplomantov.
Kaj ponuja študij na programu
Študijski program Družboslovna informatika je zastavljen interdisciplinarno tako, da študentom obeh smeri ponuja nabor najaktualnejših temeljnih in aplikativnih predmetov, ki povezujejo naslednja področja:
- kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristopi ter metode zbiranja in vrednotenja podatkov v družboslovju;
- statistične metode in metode podatkovne analitike, ki vključujejo podatkovno rudarjenje in analizo družbenih omrežij na spletu;
- -osnovna in napredna tehnična, družboslovna in informatična znanja o delovanju internetih in spletih sistemov;
- sodobni trendi na trgu IKT storitev;
- razumevanje osnov poslovanja na internetu.
Dodatno program študentom smeri Digitalne tehnologije in družba ponuja obvezne in izbirne vsebine, ki jim omogočajo:
- kritično razumevanje interakcije med družbenimi konteksti in IKT;
- analiziranje rab, posledic in družbene vloge IKT s pomočjo družboslovnih metod in podatkovne analitike;
- sociološko razumevanje družbenih medijev ter njihove uporabe in posledic v vsakdanjem življenju;
- poznavanje metod spletne analitike, ki so potrebne za uspešno internetno poslovanje in komuniciranje;
- učinkovito uporabo internetnih tehnologij in storitev ter njihovo uvajanje v projektno načrtovanje in upravljanje.
Na smeri Uporabna družboslovna informatika pa si študenti programa s pomočjo obveznih in izbirnih predmetov lahko pridobijo teoretična in praktična znanja, da so sposobni:
- razumeti delovanje informacijskih sistemov in računalniških komunikacij, ki so osnova internetnih storitev;
- sodelovati v razvoju sodobnih internetnih tehnologij;
- razumeti uporabniško izkušnjo in družbene procese, ki so povezani z načrtovanjem IKT storitev v javnem in zasebnem sektorju;
- z naprednimi podatkovnoanalitičnimi pristopi podpreti načrtovanje in implementacijo digitalnih vsebin/storitev;
- učinkovito koordinirati komunikacijo med tehničnimi razvijalci in odločevalci informacijskih sistemov.
Na obeh smereh se študenti lahko vključujejo tudi v obštudijske dejavnosti, ki se povezujejo s predmetnimi praktikumi in prakso ter aktivnostmi v študentskem Društvu družboslovnih informatikov (DID).
Zaposlitev in kariera
Možnosti zaposlitve diplomantk in diplomantov obeh smeri so številne in izjemno široke, saj znanja s področja družboslovne informatike vedno bolj potrebujejo v različnih podjetjih, organizacijah in ustanovah, državni upravi, javnem in zasebnem sektorju ipd. Družboslovni informatiki, ki študij zaključijo na eni od obeh smeri, lahko sodelujejo pri načrtovanju, vrednotenju in implementaciji internetnih in spletnih storitev, hkrati pa so usposobljeni za analizo ogromnih količin (elektronskih) podatkov, ki izhajajo iz njihove uporabe. Da gre za izjemno aktualne kompetence, kaže že dejstvo, da so mnogi družboslovni informatiki zaposleni v podjetjih, ki razvijajo t. i. blockchain tehnologijo - kot upravljalci skupnosti, podatkovni analitiki ali sodelavci pri razvoju digitalnih storitev. Diplomantom obeh smeri, ki bi želeli z izobraževanjem nadaljevati, študij ponuja odlično odskočno desko tako na področju računalništva in informatike kot tudi v širokem spektru družboslovja, ekonomije, statistike ter poslovnih in organizacijskih ved doma in v tujini.
Intervju: Ana Slavec
"Ena mojih nalog je, da raziskovalcem svetujem glede urejanja, hranjenja in varnosti podatkov, pri čemer gre v bistvu za poklic skrbnika podatkov (angl. Data steward). Pričakuje se, da bodo financerji raziskav v prihodnosti od raziskovalcev zahtevali tudi ravnanje s podatki skladno z načeli FAIR (najdljivost, dostopnost, interoperabilnost, ponovna uporabnost), zato lahko pričakujemo, da se bo povečala potreba po profilih, ki imajo te kompetence."
Vtisi študentov in diplomantov
Matej Krmelj, absolvent: "Analiza podatkov in povezovanje družboslovnih in tehničnih vidikov informacijskih in komunikacijskih tehnologij sta v današnjih časih vedno bolj aktualna. Profesorji so veliko študentom dali možnost sodelovanja na različnih projektih, kjer smo študenti lahko svoja znanja prenesli v prakso in posledično pridobili tudi kompetence, ki nam bodo v prihodnosti pomagale. Zaradi raznolikosti je udejstvovanje možno na mnogih področjih, na študentu pa je, da se odloči, kaj ga najbolj zanima in si preko izbirnih predmetov in morda tudi samostojnega učenja pridobi najbolj relevantne kompetence."
Urša Podobnik je diplomantka družboslovne informatike. Zaposlena je kot direktorica analitike v podjetju Ekipa2, slovenski podružnici družbe Outfit7. Tu se v ekipi vsakodnevno sooča z različnimi izzivi, ki najpogosteje peljejo k cilju: kako milijone uporabnikov aplikacij »My Talking Tom«, »My Talking Angela«, »Talking Tom Gold Run« in ostalih, čim dlje obdržati aktivne.
Preberite več o njeni karierni poti v pogovoru za FDV Kariernik.
Kontakt
Služba za študentske zadeve: referat@fdv.uni-lj.si
Osnovne informacije
Študij traja 3 leta.
ECTS: 180
Strokovni naslov diplomanta: diplomirani/-a družboslovni/-a informatik/-čarka (UN)
Okrajšava strokovnega naslova: dipl. družb. inf. (UN)
POGOJI ZA VPIS:
V 1. letnik programa se v študijskih letih 2023/24 in 2024/25 lahko vpiše:
a) kdor je končal splošno maturo;
b) kdo je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi);
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa:
- pri kandidatih s splošno maturo ali zaključnim izpitom pred 1. 6. 1995:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu oz. splošni maturi – 60 % točk;
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.
- pri kandidatih s poklicno maturo:
- splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk);
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk);
- uspeh pri maturitetnem predmetu (40 % točk).
Od študijskega leta 2025/26 pa bodo veljali naslednji pogoji za vpis:
a) kdor je opravil splošno maturo;
b) kdor je opravil poklicno maturo v programih srednjega strokovnega izobraževanja oziroma tehniškega izobraževanja aranžerski tehnik, ekonomski tehnik, fotografski tehnik, gastronomija in turizem, gastronomski tehnik, gastronomija, gastronomsko-turistični tehnik geodetski tehnik, grafični tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, lesarski tehnik, logistični tehnik, medijski tehnik, plovbni tehnik, predšolska vzgoja, tehnik oblikovanja, tehnik računalništva, tehnik steklarstva, tehnik varovanja, ustvarjalec modnih oblačil in izpit iz splošne mature iz predmeta angleščina, ekonomija, elektrotehnika, fizika, francoščina, geografija, grščina, informatika, italijanščina, italijanščina kot drugi jezik, latinščina, likovna teorija, madžarščina kot drugi jezik (dvojezična slovensko-madžarska gimnazija), nemščina, psihologija, računalništvo, ruščina, slovenščina kot drugi jezik (dvojezična slovensko-madžarska gimnazija), slovenščina kot drugi jezik (gimnazija z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju Slovenske Istre), sociologija, španščina ali zgodovina. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil na poklicni maturi;
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa:
- pri kandidatih s splošno maturo ali zaključnim izpitom pred 1. 6. 1995:
- splošni uspeh pri zaključnem izpitu oz. splošni maturi – 60 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku – 40 % točk.
- pri kandidatih s poklicno maturo:
- splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk),
- uspeh pri maturitetnem predmetu (40 % točk).
Opis predmetov
Predmetniki
Izvedba letnikov
Poslanstvo katedre je zagotavljanje odličnosti na področjih izobraževanja, raziskovanja in pri razvoju družboslovne informatike, družboslovne metodologije in družboslovne statistike.