Pogosta vprašanja

Z opravljeno poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpitom iz enega od predmetov splošne mature pri čemer izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/-ka že opravil pri poklicni maturi, se lahko vpišem na naslednje dodiplomske študijske programe: Družboslovna informatika, Obramboslovje in Politologija – javne politike in uprava. Na vse ostale programe se lahko vpišem samo z opravljeno splošno maturo.

Dodiplomski študij na vseh programih 1. stopnje traja 3 študijska leta oziroma 6 semestrov v okviru katerega pridobim 180 opravljenih KT. V vsakem letniku opravim 60 KT, zadnji letnik se zaključi z zadnjim opravljenim izpitom, za zaključek študija ni izdelave diplomskega dela.

 Pri prehodih med programi se upoštevajo veljavni zakoni in predpisi za to področje. O prehodu se odloča na podlagi prijave, ki jo je treba oddati v časovnem roku kot določa vsakoletni Razpis za vpis, pisne prošnje študenta, potrdila o opravljenih študijskih obveznostih na dotedanjem študiju ter potrjenih učnih načrtov predmetov, pri čemer se upoštevajo naslednja merila:

- izpolnjevanje pogojev za vpis v študijski program, - število razpoložljivih vpisnih mest,

- minimalno število kreditnih točk po ECTS, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati na študijskem programu,

- študijske obveznosti iz prejšnjega programa (pri kreditno ovrednotenih študijskih programih pa tudi kreditne točke), ki se lahko priznajo.

Skladno z organizacijskimi pravili oz. ustreznimi pravilniki o tem odloča prodekan za študijsko področje. Na osnovi že opravljenih študijskih obveznosti se določi letnik, ki ga študent lahko vpiše, in diferencialni izpiti.

Študent/-ka lahko odide na študij v tujini po zaključenem 1. letniku, pri čemer mora biti vpisan na FDV. Študij na tuji univerzi je v okviru Erasmus+ programa mogoč za obdobje od treh mesecev oz.  enega semestra do enega študijskega leta, v okviru pogodbenega sodelovanja pa za obdobje enega semestra. Študent/-ka lahko v okviru Erasmus+ mobilnosti na vsaki stopnji študija (dodiplomski oz podiplomski) opravi skupaj 12 mesecev mobilnosti. Po vrnitvi domov se mu/ji opravljene obveznosti, zapisane v študijskem sporazumu, vnesejo v seznam opravljenih študijskih obveznosti na FDV. Več informacij je dostopnih na domači strani FDV.

Na dodiplomskih programih 1. stopnje sta dve vrsti predmetov s tujimi jeziki:

- Uvod v jezik stroke (več jezikov) - splošnejši uvod v jezik družboslovja, enako za vse programe.

- Tuji strokovni jezik (angleščina, nemščina) - višji nivo, programsko prilagojen le za angleščino, ne pa tudi za nemščino.

Pri vseh jezikih je predvideno predznanje (saj imajo vsi maturanti vsaj dva jezika).

Večina programov,  ima v prvem letniku Uvod v jezik stroke, kjer študenti izberejo enega izmed 5 tujih jezikov (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina ali španščina), v drugem letniku pa Tuji strokovni jezik, kjer študenti izbirajo med angleščino ali nemščino.

 

Če imate na programu Uvod v jezik stroke, to pomeni, da pri jeziku lahko izbirate kateri tuji jezik boste vpisali in tako kot za vse izbirne predmete velja, da so mesta za posamezni jezik omejena. Tako se jim lahko zgodi, da so mesta za kakšen tuj jezik (običajno angleščina) že zapolnjena in je zato treba izbrati med preostalimi jeziki. V vsakem primeru pa ne boste »prisiljeni« izbrati jezika, ki ga v srednji šoli niste imeli (kar se dokazuje z izpisom iz spričevala srednje šole). Če ima študent/ka željo po znanju dodatnega jezika, pa iz njega nima potrebnega predznanja, ta jezik vseeno lahko izbere. To sicer zahteva več individualnega dela, nosilci pa v takih primerih z veseljem ponudijo tudi možnost dodatnih konzultacij. Vsako leto se za to odloči kar nekaj študentov, ki si tako še povečajo možnosti za zaposlitev ob zaključku študija.

Na spletni strani fakultete je posebno mesto namenjeno informacijam za študente s posebnimi statusi:

https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/studenti-in-studentke-s-posebnim-statusom.

Študenti, ki izkazujejo posebne dosežke na področju športa, umetnosti in kulture, ter študenti s posebnimi potrebami v študijskem procesu na Fakulteti za družbene vede lahko pridobijo poseben status v skladu s Pravilnikom o študentih s posebnim statusom na UL.

Študenti s posebnim statusom so študenti in študentke, ki imajo:

• status študenta športnika, trenerja;
• status študenta umetnika;
• status študenta, ki se udeležuje (področnih) mednarodnih tekmovanj;
• status študenta s posebnimi potrebami;
• status študenta starša.

Posebni status pridobi študent Fakultete za družbene vede s sklepom Komisije za študijske zadeve na podlagi individualne vloge v spletnem referatu in ustreznih dokazil o izpolnjevanju pogojev za posebni status.  V vlogi za posebni status mora študent opredeliti svoje potrebe po prilagoditvah pri študiju in opravljanju študijskih obveznosti. Študent praviloma vloži vlogo na fakulteti ob vpisu v začetni letnik študijskega programa, lahko pa tudi kadarkoli med študijskim letom, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev posebnega statusa. Za dodelitev posebnega statusa lahko zaprosijo študenti na vseh treh stopnjah študija. Posebni status se dodeli študentu do izteka študijskega leta, v katerem poteče izpolnjevanje pogoja.

Kandidati, ki so enkrat že ponavljali ali enkrat že spremenili študijski program, se za redni študij lahko prijavijo, vendar je za njihov študij predvideno plačilo šolnine skladno s 77. členom Zakona o visokem šolstvu. Pri rednem napredovanju se študenti izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu v študijski program, vključno s šolnino. To pomeni, da se šolnina plačuje za vse letnike študija.

Za vpis v 1. letnik vzporednega študija za Slovence in EU državljane ni predvideno plačilo šolnine za redni študij. V skladu s četrtim odstavkom 77. člena ZViS študentom, ki se vpišejo na redna vpisna mesta za vzporedni študij, visokošolski zavodi ne zaračunajo šolnine, če na matičnem študiju še niso diplomirali oziroma še nimajo pridobljene enake ravni izobrazbe. V kolikor diplomirajo in si tako pridobijo enako raven izobrazbe, potem je s prihodnjim študijskim letom za njihov vzporedni študij predvideno plačilo šolnine.

Diplomanti se lahko prijavijo na vpisna mesta za redni študij le na mesta za diplomante. Za študij na teh vpisnih mestih je predvideno plačilo šolnine ne glede na to, ali gre za redni ali izredni študij (skladno s 77. členom Zakona o visokem šolstvu).

1. Kako naj se odločim za eno smer, če sem zaradi različnih programov v dilemi?
   - Kateri program vam najbolj ustreza, je odvisno od vas samih. Predlagamo vam, da si vzamete čas ter preberete predmetnike in druge zapise na naših podstraneh o posameznih programih. Zagotovo vas bo kaj pritegnilo.
2. Ob katerih urah navadno potekajo predavanja?
   - Predavanja potekajo od ponedeljka do petka predvidoma v dopoldanskem času, izjemoma pa lahko tudi popoldne.
   Kakšen učni uspeh na maturi ter v 3. in 4. letniku je potreben za sprejem?
   - Odvisno od generacije in njene uspešnosti, seveda pa se to razlikuje tudi pri posameznih programih (so programi, ki imajo praviloma vedno omejitev vpisa, so pa tudi programi, ki je nimajo).
3. Je za Erasmus+ izmenjave potreben kakšen certifikat o znanju jezika, v katerem bom poslušal predavanja v tujini?
   - Da, certifikat o znanju jezika je potreben. Kateri certifikat morate predložiti, je odvisno od tuje univerze. Za izmenjave znotraj programa Erasmus+ navadno zadostujejo certifikat, ki ste ga pridobili po uspešno opravljeni maturi, OLS izpis ali pa potrdilo fakultete.
4. Katere jezike se bom učil na programu Mednarodni odnosi in kdaj?
   - Na programu Mednarodni odnosi sta v predmetniku dva tuja jezika, pri čemer je odvisno, kaj si izberete glede na svoje predznanje. Ponujamo izbiro med angleščino, nemščino, španščino in italijanščino; na programu Mednarodni odnosi pa si lahko izberete tudi ruščino.
5. Veliko se govori, da je zaposlitev po zaključku študija na tej fakulteti težka. Ali je torej večja možnost zaposlitev v Sloveniji ali v tujini? Kako pa poteka izmenjava Erasmus+?
   - Za možnost zaposlitve se lahko obrnete na Karierni center Univerze, več o mednarodni izmenjavi, pa si lahko ogledate na domači spletni strani, kjer je veliko informacij o možnosti izmenjave (pogosta vprašanja, pravilniki, možnosti, potek itd.).
6. Kolikšna je uspešnost dijakov, ki opravijo posamezen letnik na fakulteti oz. koliko jih zaključi študij na fakulteti od 50 vpisanih?
   - Prehodnost je odvisna predvsem od posameznika, jih pa kar 2/3 uspešno nadaljuje študij v višji letnik.
7. Kaj natančno je Komunikologija, smer Medijske in komunikacijske študije oziroma kaj lahko delamo po končanem študiju?
   - Oglejte si program Komunikologije na domači spletni strani in izjave nekaterih uspešnih študentov. 
8. Komu priporočate študij mednarodnih odnosov?
   - Oglejte si spletno stran programa (kariera, zakaj na program, zaposlitev) in predmetnik. Če ste boste našli v zapisanem, lahko izberete program.
   Kako težka je matematika na smeri Družboslovna informatika?
   - Mnenje študenta/študentke programa: V kolikor ste po duši čisti družboslovec in vam je matematika bolj tuja kot domača, potem je verjetno kar težka.
9. Ali je mogoče študirati kaj podobnega na kakšni drugi fakulteti na dodiplomskem študiju, npr. medijske komunikacije na FERI-ju v Mariboru, potem pa se vpisati na magistrski študij iz PR na FDV-ju?
   - Na drugostopenjske programe se od študijskega leta 2021/22 dalje lahko vpišete, če ste zbrali 180 točk. Vsak program ima posebne vpisne pogoje, zato si več o tem preberite na podstrani posameznega magistrskega programa, ki vas zanima.
10. Kako potrebna je tehnološka pismenost, se je večinoma priuči ob študiju ali je potrebno imeti predhodno znanje?
    - Če ste to znanje že imeli v srednji šoli, se boste na fakulteti samo še dodatno izobrazili.
11. Kaj so poglavitne razlike med študijem obramboslovja na FDV in študijem varstvoslovja na Fakulteti za varnostne vede?
    - Za obramboslovje na FDV si lahko pogledate vsebino in predmetnik, ki je objavljen na domači spletni strani, drugi program pa težko komentiramo, saj se ne izvaja pri nas.
12. Zanima me vse v zvezi z dijaškim domom FDV (pogoji itd.).
    - Za konkretne informacije o študentskih domovih se morate obrniti na Študentske domove Ljubljana.
13. Pri predstavitvi programa Mednarodni odnosi so omenili, da bo v prihodnje izvajan program dvojne diplome na dodiplomski stopnji v povezavi z univerzo v Passauu. Kaj to pomeni, kako se bo to izvajalo, kako se lahko na ta študij vpišem?
    - Več informacij najdete tukaj: https://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-v-tujini/obvestila/razpis-za-pridobitev-dveh-diplom-(diplomant-mednarodnih-odnosov-(un)-b.a.-governance-in-public-policy-staatswissenschaften)-v-%C5%A1tudijskem-letu-2021-2022.
14. Ali lahko na 1. stopnji študiram sociologijo ali kulturologijo in nato na 2. stopnji mednarodne odnose in se kasneje zaposlim kot veleposlanik?
    - Mogoče je, vendar morate pred vpisom na 2. stopnjo na programu Mednarodni odnosi opraviti še dodatna znanja s področja mednarodnih odnosov in tujih jezikov. Več o pogojih za vpis na 2. stopnjo Mednarodnih odnosov si preberite tu. 
15. Srednjo šolo bom končala z poklicno maturo, rada bi nadaljevala na smeri Novinarstvo, kateri peti predmet moram opraviti pri maturi?
    - Pogoj za vpis na program Novinarstvo je splošna matura. Če imate opravljeno poklicno maturo in en predmet, to ni enako kot matura. S poklicno maturo in petim predmetom se lahko pri nas vpišete na 3 druge programe: Družboslovna informatika, Obramboslovje, Politologija – javne politike in uprava. 
16. Kakšna je razlika med medijsko in tržno smerjo?
    - Predlagamo, da si ogledate opis in predmetnik enega in drugega programa na domači spletni strani.