Pogosta vprašanja

Z opravljeno poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpitom iz enega od predmetov splošne mature pri čemer izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat/-ka že opravil pri poklicni maturi, se lahko vpišem na naslednje dodiplomske študijske programe: Družboslovna informatika, Obramboslovje in Politologija – javne politike in uprava. Na vse ostale programe se lahko vpišem samo z opravljeno splošno maturo.

Dodiplomski študij na vseh programih 1. stopnje traja 3 študijska leta oziroma 6 semestrov v okviru katerega pridobim 180 opravljenih KT. V vsakem letniku opravim 60 KT, zadnji letnik se zaključi z zadnjim opravljenim izpitom, za zaključek študija ni izdelave diplomskega dela.

 Pri prehodih med programi se upoštevajo veljavni zakoni in predpisi za to področje. O prehodu se odloča na podlagi prijave, ki jo je treba oddati v časovnem roku kot določa vsakoletni Razpis za vpis, pisne prošnje študenta, potrdila o opravljenih študijskih obveznostih na dotedanjem študiju ter potrjenih učnih načrtov predmetov, pri čemer se upoštevajo naslednja merila:

- izpolnjevanje pogojev za vpis v študijski program, - število razpoložljivih vpisnih mest,

- minimalno število kreditnih točk po ECTS, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati na študijskem programu,

- študijske obveznosti iz prejšnjega programa (pri kreditno ovrednotenih študijskih programih pa tudi kreditne točke), ki se lahko priznajo.

Skladno z organizacijskimi pravili oz. ustreznimi pravilniki o tem odloča prodekan za študijsko področje. Na osnovi že opravljenih študijskih obveznosti se določi letnik, ki ga študent lahko vpiše, in diferencialni izpiti.

Študent/-ka lahko odide na študij v tujini po zaključenem 1. letniku, pri čemer mora biti vpisan na FDV. Študij na tuji univerzi je v okviru Erasmus+ programa mogoč za obdobje od treh mesecev oz.  enega semestra do enega študijskega leta, v okviru pogodbenega sodelovanja pa za obdobje enega semestra. Študent/-ka lahko v okviru Erasmus+ mobilnosti na vsaki stopnji študija (dodiplomski oz podiplomski) opravi skupaj 12 mesecev mobilnosti. Po vrnitvi domov se mu/ji opravljene obveznosti, zapisane v študijskem sporazumu, vnesejo v seznam opravljenih študijskih obveznosti na FDV. Več informacij je dostopnih na domači strani FDV.

Na dodiplomskih programih 1. stopnje sta dve vrsti predmetov s tujimi jeziki:

- Uvod v jezik stroke (več jezikov) - splošnejši uvod v jezik družboslovja, enako za vse programe.

- Tuji strokovni jezik (angleščina, nemščina) - višji nivo, programsko prilagojen le za angleščino, ne pa tudi za nemščino.

Pri vseh jezikih je predvideno predznanje (saj imajo vsi maturanti vsaj dva jezika).

Večina programov,  ima v prvem letniku Uvod v jezik stroke, kjer študenti izberejo enega izmed 5 tujih jezikov (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina ali španščina), v drugem letniku pa Tuji strokovni jezik, kjer študenti izbirajo med angleščino ali nemščino.

 

Če imate na programu Uvod v jezik stroke, to pomeni, da pri jeziku lahko izbirate kateri tuji jezik boste vpisali in tako kot za vse izbirne predmete velja, da so mesta za posamezni jezik omejena. Tako se jim lahko zgodi, da so mesta za kakšen tuj jezik (običajno angleščina) že zapolnjena in je zato treba izbrati med preostalimi jeziki. V vsakem primeru pa ne boste »prisiljeni« izbrati jezika, ki ga v srednji šoli niste imeli (kar se dokazuje z izpisom iz spričevala srednje šole). Če ima študent/ka željo po znanju dodatnega jezika, pa iz njega nima potrebnega predznanja, ta jezik vseeno lahko izbere. To sicer zahteva več individualnega dela, nosilci pa v takih primerih z veseljem ponudijo tudi možnost dodatnih konzultacij. Vsako leto se za to odloči kar nekaj študentov, ki si tako še povečajo možnosti za zaposlitev ob zaključku študija.

Na spletni strani fakultete je posebno mesto namenjeno informacijam za študente s posebnimi statusi:

https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/studenti-in-studentke-s-posebnim-statusom.

Študenti, ki izkazujejo posebne dosežke na področju športa, umetnosti in kulture, ter študenti s posebnimi potrebami v študijskem procesu na Fakulteti za družbene vede lahko pridobijo poseben status v skladu s Pravilnikom o študentih s posebnim statusom na UL.

Študenti s posebnim statusom so študenti in študentke, ki imajo:

• status študenta športnika, trenerja;
• status študenta umetnika;
• status študenta, ki se udeležuje (področnih) mednarodnih tekmovanj;
• status študenta s posebnimi potrebami;
• status študenta starša.

Posebni status pridobi študent Fakultete za družbene vede s sklepom Komisije za študijske zadeve na podlagi individualne vloge v spletnem referatu in ustreznih dokazil o izpolnjevanju pogojev za posebni status.  V vlogi za posebni status mora študent opredeliti svoje potrebe po prilagoditvah pri študiju in opravljanju študijskih obveznosti. Študent praviloma vloži vlogo na fakulteti ob vpisu v začetni letnik študijskega programa, lahko pa tudi kadarkoli med študijskim letom, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev posebnega statusa. Za dodelitev posebnega statusa lahko zaprosijo študenti na vseh treh stopnjah študija. Posebni status se dodeli študentu do izteka študijskega leta, v katerem poteče izpolnjevanje pogoja.

Kandidati, ki so enkrat že ponavljali ali enkrat že spremenili študijski program, se za redni študij lahko prijavijo, vendar je za njihov študij predvideno plačilo šolnine skladno s 77. členom Zakona o visokem šolstvu. Pri rednem napredovanju se študenti izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu v študijski program, vključno s šolnino. To pomeni, da se šolnina plačuje za vse letnike študija.

Za vpis v 1. letnik vzporednega študija za Slovence in EU državljane ni predvideno plačilo šolnine za redni študij. V skladu s četrtim odstavkom 77. člena ZViS študentom, ki se vpišejo na redna vpisna mesta za vzporedni študij, visokošolski zavodi ne zaračunajo šolnine, če na matičnem študiju še niso diplomirali oziroma še nimajo pridobljene enake ravni izobrazbe. V kolikor diplomirajo in si tako pridobijo enako raven izobrazbe, potem je s prihodnjim študijskim letom za njihov vzporedni študij predvideno plačilo šolnine.

Diplomanti se lahko prijavijo na vpisna mesta za redni študij le na mesta za diplomante. Za študij na teh vpisnih mestih je predvideno plačilo šolnine ne glede na to, ali gre za redni ali izredni študij (skladno s 77. členom Zakona o visokem šolstvu).