Pogosta vprašanja

Šolnino mora študent plačati v primeru, če je že izkoristil pravico do ponovnega vpisa ali prepisa programa in se vpisuje v isti letnik, kot je že bil vpisan na isti stopnji izobrazbe. Ko se naslednje leto vpiše v višji letnik, se mu šolnina ne zaračuna več.

Prav tako mora šolnino plačati v primeru, če se je iz programa v preteklosti izpisal na lastno željo in želi študij, iz katerega se je izpisal, dokončati (6.odstavek 77. člena ZViS).

Šolnine ne plača študent, ki se prepiše na isto stopnjo izobrazbe, vendar v višji letnik, kot je bil vpisan na predhodni fakulteti.

Šolnine ne plačujejo študenti iz držav nečlanic EU, s katerimi ima Slovenija sklenjene sporazume.

Študent vzporednega študija ne plača šolnine, v kolikor je na matičnem študiju diplomiral ( 77. člen zakona).

Šolnine prav tako ne plača državljan nečlanice EU,

• državljani držav nečlanic Evropske unije, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji in so sami ali njihovi starši/skrbniki rezidenti RS za davčne namene do začetka izbirnega postopka,
• državljani držav nečlanic Evropske unije, ki so v Republiki Sloveniji dokončali srednješolsko izobraževanje in opravili maturo (oba pogoja morata biti izpolnjena) (7. člen ZVIS),  (to ne velja za osebe z zaključeno mednarodno srednjo šolo v RS, ki morajo opraviti postopek priznavanja tujega srednješolskega izobraževanja),

 

Skladno s Pravilnikom o študiju na programih prve in druge stopnje (22. člen) študent/-ka izbirne predmete vpiše pri vpisu v letnik. Zamenjava izbirnih predmetov je na osnovi odobrene prošnje mogoča najkasneje 5 delovnih dni po začetku zimskega semestra, za predmete zimskega semestra ter celoletne predmete oz. 5 delovnih dni po začetku poletnega semestra za predmete poletnega semestra.

Vpis in zamenjava izbirnih predmetov je možna samo skladno s številom predmetov, določenih s študijskim programom ter glede na razpoložljive kvote vpisa predmetov.

Prošnjo za zamenjavo izbirnega predmeta oddate v spletnem referatu (priloge niso potrebne). Vse prošnje, ki bodo prispele po roku za oddajo, se zavržejo.

Kljub možnosti zamenjave pa priporočamo, da pred vpisom pazljivo pregledate urnik, da se izognete vpisu predmetov, ki se prekrivajo. 

Da. Vsem študentom/-kam, ki v času pavziranja opravljajo zaključne obveznosti pri predmetu (in se jim v elektronski indeks vpiše ocena izpita ali končna ocena), se skladno z veljavnim cenikom izstavi račun.

Status študenta/-ke se zaključi po zadnjem semestru zaključnega letnika oz. dodatnega leta. V izjemnih primerih imajo nekateri študenti/-ke tudi podaljšan status iz upravičenih razlogov (126 člen Statuta UL). Pri tem ni pomembno ali so zaposleni/-e ali nezaposleni/-e.

Skladno z Zakonom o visokem šolstvu lahko dodatno leto vpišejo študenti/-ke, ki na isti stopnji študija še niso ponavljali/-e oz. niso bili vpisani/-e na nek drug magistrski program (na FDV ali na katerikoli drugi fakulteti), torej v času študija niso zamenjali/-e programa.

Skladno s spremembami Zakona o visokem šolstvu (70. člen) študent/-ka obdrži status študenta/-ke do konca študijskega leta v katerem je magistriral/-a, ne glede na to, če magistrira pred koncem študijskega leta.

FDV ima podpisanih več kot 230 bilateralnih pogodb o izmenjavi študentov/-tk z univerzami tako znotraj EU, kot tudi v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Braziliji, državah JV Evrope... Študent/-ka lahko opravil del študija v tujini, pri čemer mora biti vpisan/-a na FDV. Po vrnitvi domov se mu/ji opravljene obveznosti, zapisane v študijskem sporazumu, vnesejo v seznam opravljenih študijskih obveznosti na FDV. Več informacij je dostopnih na spletni strani o študiju v tujini, lahko pa se obrnete tudi direktno na Mednarodno pisarno FDV.

Da, v kolikor na 2. stopnji niste ponavljali/-e oziroma spreminjali/-e vpisanega študijskega programa.

Študent, ki je izpit pri določeni učni enoti že uspešno opravil, želi pa boljšo oceno, lahko izpit enkrat ponavlja, če sta izpolnjena dva pogoja: • da ni preteklo več kot 6 mesecev od zadnjega opravljanja izpita; • da se s popravljanjem strinja nosilec predmeta, kar potrdi s svojim podpisom. Če sta oba pogoja izpolnjena, strokovni sodelavec strokovne službe študenta prijavi na naslednji izpitni rok. Prošnjo lahko študent vloži samo enkrat. Prošnje se oddajajo prek spletnega referata, obravnava pa jih strokovna služba, ki preveri s pravilnikom določene pogoje za oddajo prošnje. Popravljanje ocene je možno v istem študijskem letu, ko je študent pridobil pozitivno oceno izpita oz. zaključno oceno predmeta ter le do datuma zaključka študija. Z dnem diplomiranja študent nima možnosti popravljanja ocene pri predmetih, ki so del programa, ki ga je zaključil. Študent nima možnosti popravljanja pozitivne ocene pri izpitu, pri katerem je bil dvakrat ali večkrat neuspešen. 75. člen (dokončna ocena pri popravljanju ocene) V primeru ponavljanja izpita iz prejšnjega odstavka velja višja ocena, v evidenci sta vpisani oceni obeh opravljanj izpita. 76. člen (priznanje izpitov, opravljenih na drugi fakulteti) Študent FDV, ki je opravil določene izpite med študijem na drugi fakulteti, lahko zaprosi za njihov

Da. Vsem študentom/-kam, ki v času pavziranja opravljajo zaključne obveznosti pri predmetu (in se jim v elektronski indeks vpiše ocena izpita ali končna ocena), se skladno z veljavnim cenikom izstavi račun.

Ne, v kolikor vam je prvotno izdana odločba veljala za celotno obdobje šolanja na fakulteti, vam status s posebnimi potrebami velja na 1. in 2. stopnji.

V kolikor za status študenta/-ke s posebnimi potrebami zaprošate prvič pa morate v svojem spletnem referatu oddati posebno prošnjo (Spletni referat - Ostalo - Prošnje - Posebni status - Status s posebnimi potrebami).Prošnji v pdf. formatu priložite ustrezno mnenje pristojne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ali mnenje invalidske komisije in ostala zdravniška dokazila specialistov iz katerih je razvidno, da se vaše zdravstveno stanje v zadnjem koledarskem letu ni spremnilo. Prošnji je potrebno priložiti tudi s strani zdravnika specialista izpolnjen »obrazec prilagoditev za študente s posebnimi potrebami«, ki ga najdete na domači strani pod obrazci. Status s posebnimi potrebami pridobite za celotno obdobje šolanja na fakulteti.

Več informacij: https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/studenti-in-studentke-s-posebnim-statusom 

Prošnjo za pridobitev statusa študenta/-ke športnika/-ce ali umetnika/-ce izpolnite in oddate v elektronski obliki prek spletnega referata. Do elektronskih prošenj dostopate tako, da v spletnem referatu oddate prošnjo (Spletni referat - Ostalo - Prošnje - Posebni status - Status športnika/-ce). Prošnji morate v pdf. formatu priložiti ustrezna dokazila. Status pridobite le za tekoče študijsko leto in ga vsako študijsko leto podaljšujete z novo prošnjo in novimi dokazili.

Več informacij: https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/studenti-in-studentke-s-posebnim-statusom 

Študent/-ka pridobi posebni status starša (status matere, očeta) z rojstvom otroka, v kolikor je imel študent/-ka v času živorojenega otroka tudi status študenta/-ke (v letu rojstva otroka je bil/-a vpisan/-a v študijski program in letnik). 

Za uveljavljanje statusa starša, študent/-ka v svojem spletnem referatu odda vlogo (Spletni referat - Ostalo - Vloge - Podaljšanje statusa zaradi rojstva otroka). Kot ustrezno dokazilo pri vlogi šteje izpisek iz matičnega registra o rojstvu otroka iz upravne enote.

Pravico do pridobitve statusa starša (statusa matere, očeta) imajo tudi študenti/-ke, ki negujejo dolgotrajno bolnega, telesno poškodovanega otroka ali otroka s posebnimi potrebami oz. če je oseba samohranilec/-ka. Vlogi za pridobitev statusa starša priloži študent/-ka kot ustrezno dokazilo odločbo CSD za dodatek za nego ali odločbo ZPIZ-a o dodatku za pomoč in postrežbo.

Ko se študent/-ka  dogovori s predlaganim mentorjem/-ico za temo magistrskega dela, prek spletnega referata MOJ FDV izpolni spletni obrazec (obrazce, povezane z zaključkom študija, najdete pod gumbom v spletnem referatu Zaključek študija, Prijava zaključnega dela).

Študenti/-ke lahko prek spletnega referata tudi spremljajo postopke pregledovanja teme. Najprej prijavo v svoj spletni referat dobi mentor/ica (in nato morebitni somentor/-ica). Če mentor/-ica nima pripomb in temo potrdi, gre prijava do skrbnika/-ice programa, ki je zadolžen/-a za študijski program v katerega je študent/-ka vpisan/-a. Ko temo potrdi tudi skrbnik/-ca programa, je tema sprejeta.

Prošnje in vloge izpolnite in oddate prek spletnega referata (Ostalo - Prošnje, vloge ali pritožbe). V obrazec se bodo avtomatsko vpisali vaši osebni podatki, izbrali pa boste tip prošnje (vloge ali pritožbe), vpisali vašo obrazložitev in priložili potrebne priloge. V spletni referat boste prejeli tudi odgovor na vašo prošnjo in kadarkoli dostopali do njene vsebine.

Skladno s Pravilnikom o študiju na programih prve in druge stopnje (22. člen) študent/-ka izbirne predmete vpiše pri vpisu v letnik. Zamenjava izbirnih predmetov je na osnovi odobrene prošnje mogoča najkasneje 5 delovnih dni po začetku zimskega semestra, za predmete zimskega semestra ter celoletne predmete oz. 5 delovnih dni po začetku poletnega semestra za predmete poletnega semestra.

Vpis in zamenjava izbirnih predmetov je možna samo skladno s številom predmetov, določenih s študijskim programom ter glede na razpoložljive kvote vpisa predmetov.

Prošnjo za zamenjavo izbirnega predmeta oddate v spletnem referatu (priloge niso potrebne). Vse prošnje, ki bodo prispele po roku za oddajo, se zavržejo.

Kljub možnosti zamenjave pa priporočamo, da pred vpisom pazljivo pregledate urnik, da se izognete vpisu predmetov, ki se prekrivajo. 

Veljavnost teme je tri leta. Ko je tema magistrskega dela potrjena s strani mentorja/-ice in skrbnika/-ce programa, mora študent/-ka najkasneje v roku treh let oddati magistrsko delo. Ob oddaji magistrskega dela mora biti tema še veljavna, v nasprotnem primeru jo mora študent/-ka prijaviti na novo. 

Enako velja tudi za tiste pretekle študente/-ke, ki so študij prekinili/-e. Pri rokih za zaključevanju študija je potrebno upoštevati veljavnost teme in zadnji status študenta/-ke. Četudi je ob oddaji magistrskega dela še veljavna tema, je rok za zaključek študija najkasneje dve leti po zaključku študentskega statusa.

Ko se študent/-ka  dogovori s predlaganim mentorjem/-ico za temo magistrskega dela, prek spletnega referata MOJ FDV izpolni spletni obrazec (obrazce, povezane z zaključkom študija, najdete pod gumbom v spletnem referatu Zaključek študija, Prijava zaključnega dela).

Študenti/-ke lahko prek spletnega referata tudi spremljajo postopke pregledovanja teme. Najprej prijavo v svoj spletni referat dobi mentor/ica (in nato morebitni somentor/-ica). Če mentor/-ica nima pripomb in temo potrdi, gre prijava do skrbnika/-ice programa, ki je zadolžen/-a za študijski program v katerega je študent/-ka vpisan/-a. Ko temo potrdi tudi skrbnik/-ca programa, je tema sprejeta.

Študenti/-ke lahko zaključijo študij po svojem vpisanem programu v roku dveh let po zadnjem statusu. Oddati morajo vsebinsko in tehnično urejeno magistrsko delo. Ob oddaji magistrskega dela morajo imeti sprejeto (in še veljavno) temo magistrskega dela.

Vsi študenti/-ke brez statusa, ki jim bodo poleg zaključnega dela ostale še neopravljene obveznosti pri predmetih, morajo plačati vse neopravljene obveznosti - vključno z zagovorom magistrskega dela.

Študenti/-ke, ki se jim bo študentski status zaključil 30. 9. tekočega leta, morajo biti pozorni/-e na to, da bodo imeli/-e v času statusa opravljene vse predmete in sprejeto temo magistrskega dela najkasneje v roku 6 mesecev po izgubi statusa - v nasprotnem primeru bodo morali/-e plačati stroške zagovora zaključnega dela.

 

 

Stroški obravnave prošnje za nadaljevanje oz. dokončanje študija (po prekinitvi študija za več kot dve leti) in opravljanja manjkajočih predmetov, so določeni z vsakoletnim veljavnim cenikom Univerze v Ljubljani.

Zagovor magistrskega dela bodo morali plačati tudi vsi tisti študenti/-ke, ki študija še niso prekinili/-e za več kot dve leti, vendar niso opravili/-e vseh izpitov v času študentskega statusa (skladno s cenikom UL).

Skladno s Pravilnikom o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje morajo študenti/-ke prijaviti temo magistrskega dela najkasneje do 15. 3.* v zadnjem letniku študija. Če do tega datuma teme ne bodo prijavili, jo bodo lahko šele po 1. 10. istega koledarskega leta, ko bodo že vpisani v dodatno leto. To pomeni, da študija ne bodo mogli zaključiti v času, ko imajo status študenta/-ke zadnjega letnika.

Za študente/-ke v dodatnem letniku in tisti, ki pavzirajo do dve leti od zadnjega statusa, pa lahko temo magistrskega dela prijavijo kadarkoli v tekočem študijskem letu od 1. 10. dalje. Na tem mestu spomnimo na določilo 128. člena Statuta UL, ki pravi, da bodo morali vsi tisti, ki ne bodo opravili vseh izpitov času statusa in imeli sprejete teme zaključnega dela najkasneje v roku 6 mesecev po izgubi statusa - plačati stroške zagovora magisterija.

Število mentorstev na posameznega pedagoga/-injo je omejeno – v vsakem študijskem letu lahko prevzame največ 8 mentorstev.

Študenti/-ke lahko izbirajo med v naprej razpisanimi temami magistrskih del (https://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/teme-magistrskih-del/0/2020-21/0/0); ali pa se s profesorji/-icami dogovorijo za drugačno temo.

* Za enoletne magistrske programe, ki se zadnjič izvjajao v 2020/21 velja, da se zaključno delo mora prijaviti do 15. 5. 2021.

Status študenta/-ke se zaključi po zadnjem semestru zaključnega letnika oz. dodatnega leta. V izjemnih primerih imajo nekateri študenti/-ke tudi podaljšan status iz upravičenih razlogov (126 člen Statuta UL). Pri tem ni pomembno ali so zaposleni/-e ali nezaposleni/-e.

Skladno z Zakonom o visokem šolstvu lahko dodatno leto vpišejo študenti/-ke, ki na isti stopnji študija še niso ponavljali/-e oz. niso bili vpisani/-e na nek drug magistrski program (na FDV ali na katerikoli drugi fakulteti), torej v času študija niso zamenjali/-e programa.

Skladno s spremembami Zakona o visokem šolstvu (70. člen) študent/-ka obdrži status študenta/-ke do konca študijskega leta v katerem je magistriral/-a, ne glede na to, če magistrira pred koncem študijskega leta.

Študenti/-ke, ki so študij prekinili/-e za več kot dve leti (upošteva se zaključek zadnjega statusa, ne pa zadnjega izpita ali datuma prijave teme), morajo vložiti prošnjo za nadaljevanje študija.

Prošnjo za nadaljevanje oz. dokončanje študija lahko študenti/-ke oddajo v spletnem referatu Moj FDV (Spletni referat - Ostalo - Nova prošnja za nadaljevanje študija). V spletni referat (Moj FDV) se prijavijo s svojim uporabniškim imenom in geslom. Študent/-ka, ki je geslo pozabil/-a, si ga lahko ponastavi na portalu ID UL: https://id.uni-lj.si/index.php?action=resetpass.

Šele, ko prejme Sklep o dokončanju študija, bo imel/-a ponovno aktiviran dostop do spletnega referata v celoti, s čimer bo lahko oddal/-a tudi ostale prošnje in vloge in prijavil/-a temo magistrskega dela, če teme še nima sprejete.

Sklep o dokončanju študija velja za konkretno študijsko leto – in sicer do zaključka tistega študijskega leta v katerem je študent/-ka oddal/-a prošnjo za dokončanje študija. Če do zaključka študijskega leta (do 30. 9.) prosilec/-ka ne opravi vseh s sklepom predpisanih obveznosti, lahko v naslednjem študijskem letu ponovno odda prošnjo za dokončanje študija v novem študijskem letu. Prošnja za nadaljevanje študija se lahko odobri samo v primeru, da ima program, ki ga je študent/-ka  vpisal/-a, še veljavno akreditacijo.

 Vsako obravnavo prošnje je potrebno plačati v skladu z veljavnim cenikom UL.

Stroški obravnave prošnje za nadaljevanje oz. dokončanje študija (po prekinitvi študija za več kot dve leti) in opravljanja manjkajočih predmetov, so določeni z vsakoletnim veljavnim cenikom Univerze v Ljubljani.

Zagovor magistrskega dela bodo morali plačati tudi vsi tisti študenti/-ke, ki študija še niso prekinili/-e za več kot dve leti, vendar niso opravili/-e vseh izpitov v času študentskega statusa (skladno s cenikom UL).

Oseba, ki je redno zaposlena, se lahko normalno vpiše na študij in pridobi oziroma obdrži status študenta/-ke, vendar pa redna zaposlitev vpliva na socialne pravice, ki izhajajo iz študentskega statusa. Študent/-ka, ki je redno zaposlen/-a, ne more opravljati dela preko napotnice študentskega servisa, ne more prejemati štipendije ter ni upravičen/-a do subvencioniranega prevoza, prehrane in bivanja v študentskem domu. Prav tako zaposlen/-a študent/-ka ne more biti vključen/-a v zdravstveno zavarovanje preko staršev kot družinski/-ka član/-ica.

Odgovori na vprašanja glede statusov in pravic so objavljeni na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

FDV ima podpisanih več kot 230 bilateralnih pogodb o izmenjavi študentov/-tk z univerzami tako znotraj EU, kot tudi v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Braziliji, državah JV Evrope... Študent/-ka lahko opravil del študija v tujini, pri čemer mora biti vpisan/-a na FDV. Po vrnitvi domov se mu/ji opravljene obveznosti, zapisane v študijskem sporazumu, vnesejo v seznam opravljenih študijskih obveznosti na FDV. Več informacij je dostopnih na spletni strani o študiju v tujini, lahko pa se obrnete tudi direktno na Mednarodno pisarno FDV.

Glede vrednotenja diplom, ki so bile izdane pred uveljavitvijo Zakona o SOK, lahko diplomanti/-ke vložijo vlogo za vrednotenje pri ENI NARIC centru, ki je brezplačna.

V skladu z Zakonom o Slovenskem ogrodju kvalifikacij (Uradni list RS, št. 104/2015) - v nadaljevanju ZSOK so stroškov vrednotenja izobraževanja oproščeni tudi prosilci/-ke, ki želijo vrednotiti izobraževanje na podlagi slovenske listine o izobraževanju, ki je bila izdana pred uveljavitvijo ZSOK, torej pred 12. 7. 2016.

Sem sodijo slovenske listine o izobraževanju (diplome, spričevala, priloge k diplomi…), izdane pred 12. 7. 2016, na katerih še ni razvidna informacija o ravni izobraževanja po slovenskem ogrodju kvalifikacij (SOK), evropskem ogrodju kvalifikacij (EOK) in evropskem ogrodju visokošolskih kvalifikacij (EOVK).

Več informacij najdete na spletnih straneh:

• www.sok.si
• http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/sektor_za_visoko_solstvo/stopnje_in_ravni_visokosolske_izobrazbe/
• http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/vrednotenje_izobrazevanja/

Šolnino mora študent plačati v primeru, če je že izkoristil pravico do ponovnega vpisa ali prepisa programa in se vpisuje v isti letnik, kot je že bil vpisan na isti stopnji izobrazbe. Ko se naslednje leto vpiše v višji letnik, se mu šolnina ne zaračuna več.

Prav tako mora šolnino plačati v primeru, če se je iz programa v preteklosti izpisal na lastno željo in želi študij, iz katerega se je izpisal, dokončati (6.odstavek 77. člena ZViS).

Šolnine ne plača študent, ki se prepiše na isto stopnjo izobrazbe, vendar v višji letnik, kot je bil vpisan na predhodni fakulteti.

Šolnine ne plačujejo študenti iz držav nečlanic EU, s katerimi ima Slovenija sklenjene sporazume.

Študent vzporednega študija ne plača šolnine, v kolikor je na matičnem študiju diplomiral ( 77. člen zakona).

Šolnine prav tako ne plača državljan nečlanice EU,

• državljani držav nečlanic Evropske unije, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji in so sami ali njihovi starši/skrbniki rezidenti RS za davčne namene do začetka izbirnega postopka,
• državljani držav nečlanic Evropske unije, ki so v Republiki Sloveniji dokončali srednješolsko izobraževanje in opravili maturo (oba pogoja morata biti izpolnjena) (7. člen ZVIS),  (to ne velja za osebe z zaključeno mednarodno srednjo šolo v RS, ki morajo opraviti postopek priznavanja tujega srednješolskega izobraževanja),

 

Ob oddaji prijave za vpis (prek portala eVŠ, kjer se prilagajo tudi vsa zahtevana dokazila) ni potrebno, da imajo prijavljeni kandidati/-ke že zaključeno 1. stopnjo študija, upoštevati pa morajo pogoje Razpisa za vpis.

Kandidati/-ke, ki bodo oddali/-e prijavo za vpis v prvem prijavnem roku, bodo morali/-e diplomirati na 1. stopnji oz. izpolnjevati pogoje za vpis do datuma, ki je določen v Razpisu za vpis. Če do tega roka ne bodo izpolnjevali/-e pogojev za vpis, se bodo lahko ponovno prijavili/-e na še prosta mesta, razpisana v drugem prijavnem roku. V tem primeru bodo morali/-e pogoje za vpis izpolnjevati do roka določenega za drugi prijavi rok.

Oddana prijava še ne pomeni vpisa, vendar jo upoštevamo kot resno namero študentov/-tk, da se bodo vpisali/-e. Žal se nikoli ne vpišejo vsi/-e, ki so se prijavili/-e, ker nekaterim ne uspe pravočasno zaključiti dodiplomskega študija.

V prijavnem obrazcu bodo kandidati/-ke za vpis lahko navedli/-e tri želje za tri različne programe na FDV.
Prva želja je prednostna, drugi dve pa “rezervni”, če prijavljeni/-a kandidat/-ka na prvo željo ne bo sprejet/-a ali se program, ki ga je navedel/-a kot prvo željo, sploh ne bo izvajal (zaradi premajhnega števila prijav za vpis).

Z zaključeno 2. stopnjo študija se lahko prijavite za vpis na 3. stopnjo študija (doktorat), lahko pa tudi na 2. stopnjo. Kandidati/-ke z zaključeno 2. stopnjo študija, ki se torej vpisujejo v program z isto stopnjo izobrazbe, kot jo že imajo doseženo – morajo skladno z veljavno zakonodajo plačati šolnino.

Diplomantom/-kam “starih” univerzitetnih dodiplomskih študijskih programov (4-letni pred-bolonjski študij) je v skladu z ZVŠ priznana 2. stopnja izobrazbe, zato morajo tudi ti kandidati/-ke plačati šolnino za študij.

Za kandidate/-ke, ki se želijo vpisati v programe 2. ali 3. stopnje in so študij zaključili/-e v tujini, veljajo enaka pravila kot za študente/-ke, ki so študij zaključili/-e v Sloveniji. Kandidati/-ke, ki so zaključili/-e študij v tujini, oddajo hkrati s prijavo za vpis tudi vlogo za priznavanje tujega izobraževanja (celoten prijavni postopek poteka prek portala eVŠ). Ob prijavi v sistem eVŠ oddajo vso ustrezno dokumentacijo oz. dokazila glede opravljenega študija v tujini. Pred vpisom mora kandidat/-ka pridobiti pozitivni sklep  o priznavanju tujega izobraževanja.

Rok za pošiljanje prijav na razpisna mesta za tujce/-ke izven EU in Slovence brez slovenskega državljanstva je določen vsako leto skladno z veljavnim Razpisom za vpis. 

Ne. Pri vsakem programu posebej je potrebno podrobno pregledati vstopne razpisne pogoje (na spletni strani pod posameznim programom v kvadratki "Pogoji in merila" (nekateri programi imajo podrobno našteta področja dodiplomskega študija, ki ustrezajo za vpis v magistrske študijske programe).

Rok za zaključek študija na predhodnih programih, ki so bili vpisani v celoti (do zaključnega letnika), je 30. 9. 2025. Po tem datumu se bodo programi iztekli in jih ne bo mogoče zaključiti. Rokovnik in osnovne informacije o zaključevanju so objavljene na tej povezavi: Obvestila.

Tisti, ki vpisanega programa do navedenega roka ne bodo zaključili, se bodo lahko vpisali v prenovljene študijske programe, bodisi s prijavo za vpis v višji letnik, bodisi s prijavo za vpis v 1. letnik (odvisno od števila opravljenih obveznosti). Roki za prijavo so zapisani v vsakoletnem razpisu za vpis. Na podlagi vloge za vpis in informacije o opravljenih izpitih, ki je dostopna v informacijskem sistemu (potrdila ni treba pošiljati), se določijo obveznosti, ki se priznajo, oz. obveznosti, ki jih bo treba opravljati v prenovljenem programu.

Podana bo skupna kvota razpisnih mest (ne glede na to, s koliko krediti študent/-ka prihaja, s 180 KT ali s 240 KT) in če bo prijavljenih več kandidatov/-k, kot je prostih mest, bo za vse kandidate/-ke (ker se vsi vpisujejo v 1. letnik) veljala identična pravila glede omejitve vpisa. Sicer pa je omejitev vpisa definirana z akreditacijo študijskega programa in se po programih nekoliko razlikuje.

V prvem (2021/22) in drugem (2022/23) letu razpisa in izvedbe prenovljenih programov bo število razpisnih mest povečano glede na pričakovano večje število diplomantov/-k za vpis na prenovljene dvoletne drugostopenjske programe.

Rok za zaključek predhodnih programov, ki so bili vpisani v celoti (do zaključnega letnika), je 30. 9. 2024. Do tega datuma bodo študenti/-ke imeli možnost opravljati vpisane predmete, tudi če se ne izvajajo več, nosilci predmetov pa bodo študentom/-kam omogočili opravljanje obveznosti pri vpisanih predmetih.

Študenti/-ke, ki so bili/-e v 2019/20 vpisani/-e v 3. letnik DI VS programa, lahko vpisani študijski program dokončajo najkasneje do 30. 9. 2024.

Za vse tiste, ki niso vpisali vseh treh letnikov, pa velja, da se lahko po opravljenih obveznostih nižjega letnika prepišejo v višji letnik na drug program (s prijavo za vpis v višji letnik ob rokih, objavljenih v vsakoletnem razpisu), vendar morajo za vpis na ta program izpolnjevati vstopne pogoje. To pomeni, da morajo imeti splošno maturo, na nekatere univerzitetne programe (Družboslovna informatika, Obramboslovje, Politologija – Javne politike in uprava) pa se lahko prijavijo tudi, če imajo poklicno maturo z dodatnim maturitetnim predmetom. Na nobenega izmed univerzitetnih programov se ne morejo prijaviti, če imajo le poklicno maturo.

V času razpisa za vpis v posamezno študijsko leto (katerokoli) se bo prijavil/-a za vpis v višji letnik, s čemer se bo tudi prepisal/-a na prenovljeni program. Študent/-ka prijavo za vpis odda prek portala Evš. Na podlagi prijave (vpis na program naslednik ali kak drug program) in informacije o opravljenih izpitih, ki je dostopna v informacijskem sistemu (potrdila ni treba pošiljati), se določijo obveznosti, ki se priznajo, oz. obveznosti, ki jih bo treba opravljati v prenovljenem programu.

Ob prepisu na prenovljeni program je potrebno upoštevati, da prenovljeni triletni programi nimajo enakega predmetnika kot predhodni štiriletni programi. Ni nujno, da bo s tem študent/-ka opravil/-a skupaj le 180 KT za zaključek prenovljenega programa, pač pa bo moral/-a morebiti opraviti dodatne predmete, ki jih v predhodnem programu ni bilo. S prepisom na prenovljeni študijski program bo imel/-a vpisane obveznosti prenovljenega programa.

 

Da, to bo mogoče, ker bo omogočeno hitrejše napredovanje. Ob prejemu in pregledu prijave za vpis bomo kandidatom, ki se prijavljajo za vpis v program naslednik in imajo 240 KT programa predhodnika prve stopnje, pripravili sklep v katerem bo zapisana možnost hitrejšega napredovanja. Na podlagi tega sklepa se boste najprej vpisali v 1. letnik, nato pa bo pripravljen tudi vpisni list za vpis v 2. letnik, ki ga boste prav tako izpolnili in se vpisali.

Na podoben način bodo pripravljeni sklepi tudi za vse druge študente/-ke in prijave za vpis, ki niso prehod iz programa predhodnik v program naslednik.

To pravilo bo veljalo do preklica oz. dokler bomo izvajali prenovljene dveletne drugostopenjske programe.

V tem primeru bo vlogo za vpis na drugostopenjski program skupaj s potrdilom o opravljenih izpitih na programu z 240 KT pregledal skrbnik programa in določil predmete drugostopenjskega programa, ki se lahko priznajo in jih na drugostopenjskem programu ni potrebno opravljati.

Priznati bo mogoče do 60 KT. Seznama predmetov, ki bodo priznani, v tem primeru ni mogoče vnaprej določiti, saj je možnih kombinacij ogromno. Vse je namreč odvisno od programa »predhodnika«, iz katerega študent prihaja, ter njegovih izbirnih predmetov.

Prvič bo vpis na prenovljene (dveletne) drugostopenjske programe mogoč v 2021/22. Vsi študenti/-ke se bodo prijavili za vpis v 1. letnik. Tistim študentom/-kam, ki bodo prehajali v dveletne drugostopenjske programe, vsebinske naslednike štiriletnih prvostopenjskih programov (Tabela s programi vsebinskimi predhodniki in nasledniki spodaj), se omogoči hitrejše napredovanje in vpis (tudi) v 2. letnik. Pri tem se jim prizna 60 KT, kot je bilo določeno na Komisiji za študijske zadeve.

4-letni predhodni prvostopenjski programi – vsebinski predhodniki	2-letni prenovljeni drugostopenjski programi – vsebinski nasledniki
Analitska sociologija	Sociologija
Družboslovna informatika, UN	Družboslovna informatika
Evropske študije – družboslovni vidiki	Evropske študije
Komunikologija - medijske in komunikacijske študije	Komunikologija - Medijske in komunikacijske študije
Komunikologija - tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi	Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi
Kulturologija	Kulturne študije
Mednarodni odnosi	Mednarodni odnosi
Novinarstvo	Novinarstvo
Politologija - obramboslovje	Obramboslovje in varnostne študije
Politologija - študije demokracije in upravljanja	Politologija – Primerjalne javne politike in uprava
Politologija - študije politike in države	Politologija – Politična teorija, globalizacijske in strateške študije
Sociologija - upravljanje organizacij, človeških virov in znanja	Sociologija – Menedžment človeških virov, znanja in organizacij

V študijskem letu 2020/21 izvajamo prenovljene programe prve stopnje v celoti in 4. letnik predhodnih študijskih programov prve stopnje. V istem letu zadnjič izvajamo predhodne enoletne programe druge stopnje.

To pomeni, da v študijskem letu 2021/22 izvajamo le še prenovljene programe prve (3 letniki) in druge stopnje (začnemo z izvedbo dveh letnikov hkrati) in nič več ne izvajamo predhodnih študijskih programov.

Tabela 1: Shema prehoda

	Izvajanje letnikov
leto	predhodni					prenovljeni
	I1	I2	I3	I4	II1	I1	I2	I3	II1	II2
18/19	ne	DA	DA	DA	DA	DA	ne	ne	ne	ne
19/20	ne	ne	DA	DA	DA	DA	DA	ne	ne	ne
20/21	ne	ne	ne	DA	DA	DA	DA	DA	ne	ne
21/22	ne	ne	ne	ne	ne	DA	DA	DA	DA	DA

 

V letu 2021/22 bomo v celoti izvajali le prenovljene programe. Programe 2. stopnje bomo izvajali tako, da bomo pričeli z izvedbo obeh letnikov hkrati.

Na programe 2. stopnje se bodo vpisovali/-e tako študenti/-ke s 180 KT kot tudi študenti/-ke z 240 KT iz prvostopenjskih programov. Slednjim bo omogočeno priznavanje do 60 KT in s tem zmanjšanje obveznosti na drugostopenjskem programu. Priznavanje 60 KT bo omogočeno, če se študent/-ka vpiše iz programa »vsebinskega predhodnika« 1. stopnje na program »vsebinskega naslednika« 2. stopnje. V primeru zamenjave programa pa bo omogočeno priznavanje do 60 KT, odvisno od opravljenih predmetov na 1. stopnji in predmetnika na 2. stopnji.

Pravila glede prehoda iz sistema 4 + 1 v sistem 3 + 2 so določena v Pravilniku o prehodu iz programov prve in druge stopnje sistema 4+1 na sistem 3+2.