Skoči do osrednje vsebine

Teme magistrskih del

Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.

Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.

Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.

Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov


Izr. prof. dr. Samo Pavlin

  • Vzpostavitev sistemov spremljanja zaposljivosti (sekundarna, terciarna raven)
  • Razvoj poklicega in strokovnega izobraževanja
  • Vzpostavitev kvalifikacijskih ogrodij
  • Vloga generičnih kompetenc
  • Izzivi spremljanja kvalitete visokošolskih programov
  • Razvoj človeških virov in trajnostni razvoj

Doc. dr. Andrej Kohont

  • Menedžment talentov v Sloveniji
  • Identifikacija in zadrževanje talentov
  • Vpliv digitalizacije na MČV
  • Trajnostni MČV
  • Primerjava MČV v slovenskih multinacionalkah in izpostavah tujih multinacionalk

 Doc. dr. Branko Ilič

  • Upravljanje znanja, inovativnost in poslovna uspešnost podjetja (študija primera)
  • Vpliv investicij v delovno usposabljanje in/ali v izobraževanje na učinkovitost/poslovno uspešnost poslovanja podjetja (študija primera, primerjalna analiza)
  • Dejavniki organizacijske rasti in konkurenčnosti podjetja (študija primera, primerjalna analiza)
  • Investicije v izobraževanje, migracije in regionalni razvoj (študija primera: Slovenija - regija X, primerjava med državami EU)
  • Investicije v izobraževanje, preizobraženost in gospodarska rast (Slovenija, primerjava med državami EU).

Red. prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela

  • Spolna vrzel v plačah
  • Delo na platformah: novi načini organiziranja dela
  • Delo in zaposlovanje starejših v 21 stoletju
  • Koncept moči in družbene spremembe
  • Nova družbena gibanja: artikulacija družbenih sprememb   
  • Profesije in deprofesionalizacija
  • Sindikalne strategije v razmerah prekarizacije

Izr. prof. dr. Maša Filipovič Hrast

  • Socialna politika v Sloveniji - spremembe posameznih sistemov države blaginje (pokojninski, socialno varstvo, dolgotrajna oskrba...); sodobni trendi in reforme, socialni položaj ranljivih skupin
  • Socialna izključenost (npr. vpliv krize na povečevanje socialne izključenosti, socialna izključenost starejših)
  • Vloga skupnosti v sodobni družbi
  • Medgeneracijska solidarnost, skrb za stare
  • Stanovanjska problematika in brezdomstvo, stanovanjska politika

Doc. dr. Miroljub Ignjatović

  • Prekarne oblike zaposlovanja v Sloveniji
  • Pomen uberizacije sodobnih gospodarstev za trge delovne sile
  • Psihosocialni učinki prekarizacije sodobnih trgov delovne sile
  • Zaposlovanje mladih v Sloveniji
  • Pomen študentskega dela pri nabiranju izkušenj
  • Psihosocialne posledice dolgotrajne brezposelnosti
  • Samozaposlenost v določenih panogah
  • Delo na črno v Sloveniji
  • Nelegalne aktivnosti kot vir dohodka ob pomanjkanju zaposlitve
  • Ukrepi za zmanjšanje stresa in depresije v slovenskih podjetjih
  • Prekariat – nov delavski razred?
  • Emocionalno delo v zdravstvu
  • Stres in depresija na delovnem mestu (določeni poklici)
  • Delo kot vrednota v slovenski družbi
  • Vpliv zunanjega videza na izbiro kandidata

Študenti lahko teme diplomskih in magistrskih del dodatno oblikujejo ali pa izberejo svojo v sodelovanju z mentorjem.

Doc. dr. Tatjana Rakar

  • Družinska politika
  • Socialna politika in nevladni sektor
  • Socialno podjetništvo
  • Razvoj nevladnih organizacij

 


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 27. junij 2018 | v kategoriji: 2018/19