Teme magistrskih del
Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.
Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.
Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.
Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.
Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.
Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah
doc. dr. Ana Bojinović Fenko
- Dopolnjevanje in tekmovalnost globalnega nasproti regionalnemu upravljanju mednarodnih odnosov
- Potencialna sožitja zunanjepolitičnih strategij velesil in malih držav
- Strategija zunanjega delovanja Evropske unije skozi interregionalizem
- Vzhodna in sredozemska dimenzija zunanjega delovanja Evropske unije
- Notranje in zunanje omejitve ter priložnosti širitve Evropske unije
- Strategija zunanjega delovanja Evropske unije skozi interregionalizem
izr. prof. dr. Andreja Jaklič
- Spremljanje mednarodne menjave preko globalnih verig ustvarjanja vrednosti
- Nove generacije zunanje-trgovinskih sporazumov EU (študije primerov)
- Kakovost institucij in inovativnost držav (primerjalno preverjanje povezave)
- Vpliv azijskih neposrednih investicij na evropska podjetja (študije primerov)
- Novi vzorci internacionalizacije podjetij (študije primerov)
- Učinkovitost instrumentov pospeševanja internacionalizacije (študije primerov)
- Uspešnost delovanja poslovnih klubov v tujini
- Diaspore/migranti kot pospeševalci NTI
red. prof dr. Marjan Svetličič
- Razvoj Slovenije od vzornega učenca, zgodbe o uspehu do “oslovske klopi”
- Cena zamujanja pravočasnega odzivanja na spremembe v svetu
- Globalizacija in kriza; kokoš ali jajce
- Ali lahko imamo obenem globalizacijo, avtonomijo in suverenost; primerjava strategij majhnih in velikih držav
- Kdaj nas bodo Kitajci ujeli po BDP na prebivalca; aplikacija metode časovne distance
- Ali lahko pospeševanje sodelovanja s hitro rastočimi gospodarstvi pomaga iz krize; primer zahodnega Balkana
- Tuje neposredne investicije v Slovenijo; stroški zamujanja oziroma sedanjih gasilskih “razprodaj”
- Zveza med neenakostjo in razvojem
- Izobraževanje za konkurenčnost; tendence v svetu in praksa FDV
- Bodoči položaj majhnih držav v preoblikovanem svetu
- Kitajske investicije v Sloveniji in državah Z. Balkana ali zakaj jih ni?
- Nepoznavanje medkulturnih razlik ovira mednarodno poslovanje
- Predsedovanje Svetu EU; vloga TRIA po Lizbonski pogodbi
- Kako okrepiti konkurenčnost Slovenije z boljšim delovanjem v EU in OECD
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 18. junij 2013 | v kategoriji: 2013/14