Teme magistrskih del
Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.
Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.
Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.
Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.
Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.
Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah
Prof. dr. Aleš Črnič
- sodobnih alternativnih religijskih dogajanj,
- religije in šole,
- religije in države, politike, javne sfere,
- islama in Zahoda,
- religije in popularne kulture,
- kulturnih in družbenih vidikov vegetarijanstva/veganstva.
Doc. dr. Mirt Komel
- Filozofija etike in politike
- Estetika in umetnost
- Teoretska psihoanaliza
- Strukturalna lingvistika
Prof. dr. Franc Mali:
I. DRUŽBENI IN ETIČNI VIDIKI RAZVOJA MODERNE ZNANOSTI
Študentje se lahko po dogovoru z menoj odločijo za različne teme s področja družbenih in etičnih vidikov razvoja moderne znanosti, lahko pa izberejo tudi kateregakoli iz spodnjih že predlaganih naslovov.
- Javnosti in razvoj genske tehnologije
- Javnost, potrošniki in gensko spremenjena hrana
- Družbeni vidiki razvoja biotehnologije v globalnem kapitalizmu
- Bioetika in razvoj novih naprednih tehnologij
- Od evgenike do sodobne genetike
- Odnos javnosti do znanstvenih in tehnoloških tveganj
- Eksperti, civilna družba in spori o znanstvenih tveganjih
- Poročanje slovenskih medijev o novih tehnologijah (prikaz posameznih tehnologij: informacijske tehnologije, biotehnologije, itd.)
- Znanstvena fikcija v umetnosti
- Futurologija v znanosti
- Huxley in krasni novi svet
- Družbena vizija in ideologija transhumanizma
- Razvoj novih naprednih tehnologij in ekološka tveganja
- Globalna katastrofična tveganja in nove tehnologije
- Etične in družbene implikacije razvoja sintezne biologije
- Etične in družbene implikacije razvoja nevroznanosti
- Znanost, magija, mitologija
- Moderna znanost kot mitologija
- Znanost in ideologija
- Darwinizem v očeh katološke cerkve
- Odnos znanost – religija nekoč in danes
- Galilejo Galilej in katoliška cerke
- Gordano Bruno in katološika cerkev
- Kopernikov nazor in katoliška cerkev
- Isaac Netwon in srednjeveška metafizika
- Znanost v evropskem romanu
- Vpliv znanosti na nastanek modernih umetniških smeri
- Znanost skozi prizmo krščanske in muslimanske vere
- Protestanski temelji moderne znanosti in modernega racionalizma moderne znanosti
- Renesansa in moderna znanost
- Protestantizem in angleška akademija znanosti
- Pojem tehno-znanosti pri Brunu Latourju
- Merjenje publicistične produktivnosti znanosti
- Različni vidiki napovedovanja v znanosti in tehnologiji
- Indeks znanstvenih citatov in njegova uporaba za merjenje kvalitete v znanosti
- Znanost in totalitarne družbe
- Znanost v času stalinizma
- Znanost v času nacizma
- Beg možganov v znanosti
- Beg možganov v Sloveniji
- Beg možganov v Evropi in Ameriki (Izbrani primeri)
- Ali obstaja avtonomija znanosti v sodobnih družbah?
- Vpliv socialnih omrežij na znanstveno produktivnost
- Socialni kapital in mladi raziskovalci
- Teorije kreativnega socialnega okolja in poklicna uspešnost znanstvenikov
- Znanost in družbena moč
- Elite v znanosti
- Nobelove nagrade v znanosti
- Ugledne znanstvenice in njihov boj za enakopravnost v sistemu znanosti
- Pojav znanosti v sodobnih medijih
- Pojem tehnoznanosti v sodobnih družbenih študijah znanosti
- Družbena konstrukcija v znanosti
- Znanstvena retorika in znanstveni diskurz
- Max Weber o znanosti kot poklicu in o znanosti kot poklicanost
II. EPISTEMOLOGIJA DRUŽBENIH VED
Študentje se lahko po dogovoru odločijo za različne teme s področja teorije znanstvenega spoznanja, lahko pa izberejo tudi kateregakoli iz spodnjih že predlaganih naslovov.
- Znanost, magija, mitologija.
- Moderna znanost kot mitologija
- Znanost in ideologija
- Kritični racionalizem v znanosti
- Paradigme in stili mišljenja v znanosti
- Znanstveni relativizem
- Model razvoja znanosti pri Stephanu Toulminu
- Metoda idealnih tipov
- Actor-network teorije v znanosti
- Karin Knorr-Cetina in antropologija znanosti
- Prognoziranje v družbenih vedah
Izr. Prof. ddr. Aljoša Pužar
- Vzhodnoazijska kultura
- Kreativne industrije
- Kulturna politika
- Urbana mladina
- Kulturna geografija
- Nova estetika
- Antropologija in kulturologija emocij
- Antropologija in kulturologija seksualnosti
- Antropologija in kulturologija glasu, zvoka in glasbe
- Feminizem, Postfeminizem, Patriarhat in Neopatriarhat
- Študije utopij in distopij
- Eksperimentalna in performativna kulturologija
Prof. dr. Peter Stanković
Mentoriranje iz področij
- Kulturne študije
- Študije popularne glasbe
- Kulturološka teorija
- Filmske študije
- Identitete
- Študije stripov
- Študije oblačenja in mode
- Študije hrane in prehranjevalnih praks
- Študije življenjskoih slogov, kultur in subkultur
- Popularna kultura
- Ulična fotografija
Doc. dr. Ksenija Šabec
Mentoriranje iz področij
- Kolektivnih identitet (etničnih, nacionalnih, transnacionalnih …)
- Stereotipov
- Nacionalizmov, etnocentrizmov, rasizmov
- Multikulturalizma
- Medkulturnosti in medkulturnih razlik
- Percepcij in reprezentacij Evrope, Evropske unije
- Izobraževanja in kulturne dediščine (kulturološki vidiki).
Prof. dr. Mitja Velikonja
- Balkanizmi v sodobni popularni kulturi.
- Balkanizmi v medijih.
- Balkanizmi v oglaševanju in v potrošniški kulturi.
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 29. maj 2019 | v kategoriji: 2019/20