Topics of master’s theses
In accordance with Articles 10 and 11 of the Rules on the final work on the programs of the first and second level, the student generally choses from the announced topics, however he/she can also propose the topic that is not on the list after the consultation with the mentor. Either way, the topic must be approved by the administrator of the master’s program.
A master student must apply for the topic of the master’s thesis in the 2nd year, no later than March 15th. However, the College of the Dean of the Faculty of Social Sciences has decided to extend the deadline for the master's thesis topic application for the academic year 2021/22: for 2nd year students of the renewed master's programs deadline in 2021/22 is May 15th 2022.
A student who does not apply for a master’s thesis in the 2nd year, by that date, can not apply later in the current academic year and cannot defend a master’s thesis in current academic year. The application for the master’s thesis can be made after October 1st of the following academic year.
The registered master’s thesis is valid for three years from the date of application. After this deadline, the application is dismissed and the student must apply again.
The student may also complete the master’s thesis under the mentorship of other habilitated teachers at the Faculty of Social Sciences who are not listed below – if confirmed by the program coordinator.
The topics of the master’s theses were published by the following lecturers by chairs
Prof. dr. Aleš Črnič
- sodobnih alternativnih religijskih dogajanj,
- religije in šole,
- religije in države, politike, javne sfere,
- islama in Zahoda,
- religije in popularne kulture,
- kulturnih in družbenih vidikov vegetarijanstva/veganstva.
Doc. dr. Mirt Komel
- Filozofija etike in politike
- Estetika in umetnost
- Teoretska psihoanaliza
- Strukturalna lingvistika
Prof. dr. Franc Mali:
I. DRUŽBENI IN ETIČNI VIDIKI RAZVOJA MODERNE ZNANOSTI
Študentje se lahko po dogovoru z menoj odločijo za različne teme s področja družbenih in etičnih vidikov razvoja moderne znanosti, lahko pa izberejo tudi kateregakoli iz spodnjih že predlaganih naslovov.
- Javnosti in razvoj genske tehnologije
- Javnost, potrošniki in gensko spremenjena hrana
- Družbeni vidiki razvoja biotehnologije v globalnem kapitalizmu
- Bioetika in razvoj novih naprednih tehnologij
- Od evgenike do sodobne genetike
- Odnos javnosti do znanstvenih in tehnoloških tveganj
- Eksperti, civilna družba in spori o znanstvenih tveganjih
- Poročanje slovenskih medijev o novih tehnologijah (prikaz posameznih tehnologij: informacijske tehnologije, biotehnologije, itd.)
- Znanstvena fikcija v umetnosti
- Futurologija v znanosti
- Huxley in krasni novi svet
- Družbena vizija in ideologija transhumanizma
- Razvoj novih naprednih tehnologij in ekološka tveganja
- Globalna katastrofična tveganja in nove tehnologije
- Etične in družbene implikacije razvoja sintezne biologije
- Etične in družbene implikacije razvoja nevroznanosti
- Znanost, magija, mitologija
- Moderna znanost kot mitologija
- Znanost in ideologija
- Darwinizem v očeh katološke cerkve
- Odnos znanost – religija nekoč in danes
- Galilejo Galilej in katoliška cerke
- Gordano Bruno in katološika cerkev
- Kopernikov nazor in katoliška cerkev
- Isaac Netwon in srednjeveška metafizika
- Znanost v evropskem romanu
- Vpliv znanosti na nastanek modernih umetniških smeri
- Znanost skozi prizmo krščanske in muslimanske vere
- Protestanski temelji moderne znanosti in modernega racionalizma moderne znanosti
- Renesansa in moderna znanost
- Protestantizem in angleška akademija znanosti
- Pojem tehno-znanosti pri Brunu Latourju
- Merjenje publicistične produktivnosti znanosti
- Različni vidiki napovedovanja v znanosti in tehnologiji
- Indeks znanstvenih citatov in njegova uporaba za merjenje kvalitete v znanosti
- Znanost in totalitarne družbe
- Znanost v času stalinizma
- Znanost v času nacizma
- Beg možganov v znanosti
- Beg možganov v Sloveniji
- Beg možganov v Evropi in Ameriki (Izbrani primeri)
- Ali obstaja avtonomija znanosti v sodobnih družbah?
- Vpliv socialnih omrežij na znanstveno produktivnost
- Socialni kapital in mladi raziskovalci
- Teorije kreativnega socialnega okolja in poklicna uspešnost znanstvenikov
- Znanost in družbena moč
- Elite v znanosti
- Nobelove nagrade v znanosti
- Ugledne znanstvenice in njihov boj za enakopravnost v sistemu znanosti
- Pojav znanosti v sodobnih medijih
- Pojem tehnoznanosti v sodobnih družbenih študijah znanosti
- Družbena konstrukcija v znanosti
- Znanstvena retorika in znanstveni diskurz
- Max Weber o znanosti kot poklicu in o znanosti kot poklicanost
II. EPISTEMOLOGIJA DRUŽBENIH VED
Študentje se lahko po dogovoru odločijo za različne teme s področja teorije znanstvenega spoznanja, lahko pa izberejo tudi kateregakoli iz spodnjih že predlaganih naslovov.
- Znanost, magija, mitologija.
- Moderna znanost kot mitologija
- Znanost in ideologija
- Kritični racionalizem v znanosti
- Paradigme in stili mišljenja v znanosti
- Znanstveni relativizem
- Model razvoja znanosti pri Stephanu Toulminu
- Metoda idealnih tipov
- Actor-network teorije v znanosti
- Karin Knorr-Cetina in antropologija znanosti
- Prognoziranje v družbenih vedah
Izr. Prof. ddr. Aljoša Pužar
- Vzhodnoazijska kultura
- Kreativne industrije
- Kulturna politika
- Urbana mladina
- Kulturna geografija
- Nova estetika
- Antropologija in kulturologija emocij
- Antropologija in kulturologija seksualnosti
- Antropologija in kulturologija glasu, zvoka in glasbe
- Feminizem, Postfeminizem, Patriarhat in Neopatriarhat
- Študije utopij in distopij
- Eksperimentalna in performativna kulturologija
Prof. dr. Peter Stanković
Mentoriranje iz področij
- Kulturne študije
- Študije popularne glasbe
- Kulturološka teorija
- Filmske študije
- Identitete
- Študije stripov
- Študije oblačenja in mode
- Študije hrane in prehranjevalnih praks
- Študije življenjskoih slogov, kultur in subkultur
- Popularna kultura
- Ulična fotografija
Doc. dr. Ksenija Šabec
Mentoriranje iz področij
- Kolektivnih identitet (etničnih, nacionalnih, transnacionalnih …)
- Stereotipov
- Nacionalizmov, etnocentrizmov, rasizmov
- Multikulturalizma
- Medkulturnosti in medkulturnih razlik
- Percepcij in reprezentacij Evrope, Evropske unije
- Izobraževanja in kulturne dediščine (kulturološki vidiki).
Prof. dr. Mitja Velikonja
- Balkanizmi v sodobni popularni kulturi.
- Balkanizmi v medijih.
- Balkanizmi v oglaševanju in v potrošniški kulturi.
Back to list of notificationsPublished: 29. May 2019 | Category: 2019/20