Teme magistrskih del
Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.
Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.
Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.
Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.
Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.
Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah
Izr. prof. dr. Jaro Berce
- ePoslovanje in novi poslovni modeli na Internetu
- Družboslovni vidiki »interneta stvari« (Internet of Things)
- Orodja digitalne družbe v pedagoškem procesu
- Virtualna demokracija (e-Demokracija: politične stranke, forumi, … na Internetu, e-Storitve: za državljane, za podjetja)
Red. prof. dr. Valentina Hlebec
- Osebna omrežja
- Kognitivni laboratorij
- Oblikovanje anketnega vprašalnika
- Kakovost merjenja
Doc. dr. Katja Lozar Manfreda
- Vabila k spletnim anketam po e-pošti in nezaželena e-pošta: testiranje programov za analizo sporočil po e-pošti (Spam analyzer) in njihova uporaba za oblikovanje vabil k spletnim anketam.
- Časovni razpored vabil za spletne ankete po e-pošti: kateri dan v tednu, kdaj, eksperimenti, meta-analize
- Kognitivni intervjuji za testiranje spletnih anketnih vprašalnikov: primerjava tradicionalnih in spletnih kognitivnih intervjujev
- Nadzorovanje anketnega procesa v spletni anketi. Kaj v praksi delajo raziskovalci?
- Parapodatki v spletnih anketah
- Vrednote študentov - analiza spletne ankete
- Ukrepi za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja - delo 2 študentov: vsebinsko in metodološko
- Eksperimenti v okviru metodologije spletnega anketiranja
- Vpliv personalizacije v vabilu k spletnim anketam: meta-analiza obstoječih študij
- Spol in kvaliteta podatkov v spletnih anketah
- Somentorstva za metodološki/empiričnih del vsebinskih magistrskih del
Doc. dr. Gregor Petrič
- Analiza kvalitete merskega inštrumenta webqual na primeru spletne zdravstvene skupnosti med.over.net
- Meta analiza kvantitativnih študij občutka pripadnosti spletni skupnosti
- Skupinski procesi v Facebook skupinah
- Družbeni vpliv in moč v spletnih skupnostih (forumi, Facebook, Twitter)
- Konceptualizacija in merjenje kvalitete komuniciranja v spletnih skupnostih
- Evalvacija programov vseživljenjskega izobraževanja: vsebinski in metodološki vidiki
- Mnenjski procesi v spletnih skupnostih
Doc. dr. Damjan Škulj
- Bayesove metode razvrščanja (filtri nezaželenih elektronskih vsebin, ….)
- Metode rangiranja spletnih strani
- Teorija iger v družboslovju
- Večkriterijsko odločanje (TOPSIS, AHP)
- Metode podatkovnega rudarjenja
- Uporaba Bayesovih mrež
- Uporaba Markovskih verig
Red. prof. dr. Vasja Vehovar
- Statistični, metodološki, tehnični, finančni, managerski in mednarodno primerjani vidiki spletnega zbiranja in analize podatkov.
- Analiza uporabnosti izbranih spletnih mest
Doc. dr. Aleš Žiberna
- Evalvacija različnih tipov posplošenega bločnega modeliranja na empiričnih/nem omrežjih/u
- Analiza poljubnega omrežja s posplošenim bločnim modeliranjem
- Analiza poljubnega omrežja
- Analiza omrežja soavtorstev in sklicevanj iz izbranega področja (revij) na podlagi Web of Science
- Karkoli, kjer je poudarek na uporabi multivariatnih metod (ali metod podatkovnega rudarjenja)
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 18. junij 2013 | v kategoriji: 2013/14