Teme magistrskih del
Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.
Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.
Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.
Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.
Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.
Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah
izr. prof. dr. Jaroslav Berce
- ePoslovanje in novi poslovni modeli na Internetu
- Gamification v poslovnem in izobraževalnem svetu
- Družboslovni vidiki novih storitev (Internet of Things, Cloud computing, SAAS, …)
- Virtualna demokracija (e-Demokracija: politične stranke, forumi, … na Internetu,e-Storitve: za državljane, za podjetja)
doc. dr. Vesna Dolničar
- Dejavniki sprejemanja pametnih telefonov med starejšimi
- Dejavniki sprejemanja podpornih tehnologij med starejšimi (telezdravje, teleoskrba)
- Uporabniška izkušnja starejših s podpornimi tehnologijami
- Merjenje digitalnih neenakosti
izr. prof. dr. Mitja Hafner-Fink
- Podatki (mednarodnih) družboslovnih anket kot subjektivni kazalniki razvitosti (možnih več različnih tem, ki vključujejo analizo podatkov različnih mednarodnih anketnih raziskav kot npr. ISSP, ESS, EVS)
- Kakovost merjenja v kontekstu mednarodnih družboslovnih anket (možnih je več različnih tem, ki obravnavajo: a) različne raziskave kot npr. ISSP, ESS, EVS; ali b) različne merjene koncepte)
- Koncept državljanstva v okviru mednarodnih anketnih raziskav (npr. ISSP, ESS) Možnih več različnih tem, ki obravnavajo raziskovalne probleme: problem operacionalizacije različnih konceptov, preseganje klasičnega koncepta državljanstva...
- Kazalniki družbeno-ekonomskega položaja v okviru družboslovnih anket (možnih več konkretnih tem: Slovenija, mednarodne in medčasovne primerjave, primerjava različnih mednarodnih anketnih programov kot so ESS, ISSP, EVS…)
prof. dr. Valentina Hlebec
- Primerjava klasičnih in online fokusnih skupin pri testiranju anketnih vprašalnikov
- Metodološki vidiki metode fokusnih skupin pri starejši populaciji
- Metodološki dejavniki kakovosti generatorjev vlog
prof. dr. Tina Kogovšek
- Merjenje
- Merjenje socialnih omrežij
- Socialna opora
- Kakovost merjenja (zanesljivost, veljavnost)
doc. dr. Bojana Lobe
- Uporaba QCA na mikro nivoju: pomen izbire primerov
- Primerjava offline in online poglobljenih intervjujev
- Ekspertni intervjuji online: metodološki izzivi
- Uporaba digitalnih tehnologij pri majhnih otrocih (0-8)
- Primerjava različnih video aplikacij za izvedbo online fokusnih skupin
- Diadni intervjuji
- Kombinacija metod na spletu
- Kvaliteta podatkov pri integraciji kvalitativnih in kvantitativnih metod
- Uporaba QCA pri zbiranju podatkov z etnografskimi pristopi
- Primerjava uporabe online in offline kvalitativnih intervjujev
- Problemi veljavnosti pri integraciji kvalitativnih in kvantitativnih metod
prof. dr. Andrej Mrvar
- Generiranje in analiza izbranega omrežja s programom Pajek
izr. prof. dr. Gregor Petrič
- Analiza komunikacijskih omrežij v spletnih zdravstvenih skupnostih (z metodo analize socialnih omrežij)
- So-ustvarjalni procesi v spletnih skupnostih
- Upravljanje in poslovni modeli spletnih zdravstvenih skupnosti
- Izluščanje znanja iz spletnih zdravstvenih posvetovalnic
- Detekcija ideoloških skupin v spletnih zdravstvenih skupnostih
- Evalvacija uporabnosti, analiza interakcij v mobilni aplikaciji paralign.me
- Analiza potenciala blockchain tehnologije na izbranem področju
- Analiza Twitter omrežja na primeru razprav o begunski krizi (že zbrani podatki)
- Spletne zdravstvene skupnosti na Facebook-u
- Pacient v kompleksnem medijskem okolju: zaupanje in izbor med različnimi internetnimi viri in platformami
- Vrednote individualizma in kolektivizma v aplikacijah za mobilne telefone
- Črna škatla števil: Ideologija in moč števil v sodobni družbi
- Učinki načina anketiranja na kvaliteto podatkov o socialnih omrežjih (že zbrani podatki)
- Metodološki eksperimenti na ravni merjenja teorije načrtovanega vedenja (že zbrani podatki)
- Uporaba GGP podatkov za analizo rodnosti, medgeneracijskih odnosov, trga dela itd. (v sodelovanju s sociološkim (so)mentorjem/-ico) (že zbrani podatki)
doc. dr. Andraž Petrovčič
- Tipologije podpornih tehnologij na pametnih telefonih in razširjenost njihovih aplikacij v vsakdanjem življenju (zdravje, socialna oskrba, prosti čas)
- Primerjava uporabniške izkušnje na običajnih in prilagojenih uporabniških vmesnikih mobilnih telefonov za starejše
- Medijska večopravilnost med starejšimi
- Dejavniki sprejemanja in uporabe nosljivih tehnologij (angl. wearable technologies) v vsakdanjem življenju in v kontekstu storitev za podporo iz okolja pri samostojnem življenju (angl. ambient assisted living solutions)
- Uporaba spletne analitike pri upravljanju spletnih skupnosti (določanje ključnih kazalnikov uspešnosti, evalvacija veljavnosti spletnih metrik na osnovi primerjav z anketnimi podatki, razširjenost v slovenskem prostoru)
- Motivi in oblike participacije ter sodelovanja v spletnih skupnostih
- Primerjalne evalvacije mobilnih aplikacij za spletno anketiranje s testi uporabnosti in hevristično analizo
izr. prof. dr. Damjan Škulj
- Bayesove metode razvrščanja (filtri nezaželenih elektronskih vsebin, ….)
- Statistično določanje vplivnih uporabnikov v socialnih omrežjih
- Priporočilni sistemi v različnih panogah (turizem, prodaja, ….)
- Uporaba metod podatkovnega rudarjenja v napovedovanju osipa uporabnikov v različnih panogah (telekomunikacije, prodaja, e-poslovanje, zavarovalništvo, ...)
- Vidiki odločanja po več kriterijih pri poslovanju
- Drugi vidiki podatkovnega rudarjenja pri poslovanju (CRM, preprečevanje goljufij, …)
prof. dr. Vasja Vehovar
(podrobnosti)
- Anketni vprašalnik za merjenje obsega akademske nepoštenosti oziroma kršitev etičnih standardov v družboslovnem raziskovanju.
- Študentske ankete: vsebinski in metodološki vidiki na nivoju FDV, UL ali na splošno (glej: ul.1ka.si)
- Spletna pedofilija: vsebinski in metodološki vidiki, prelevanca v populaciji, pristopi k odkrivanju (npr. spletno-oko) in preprečevanju (npr. stopitnow).
- Spletne ankete: statistični, metodološki, tehnični, finančni, softverski, managerski in mednarodno primerjani vidiki spletnega zbiranja, analize in procesiranja podatkov ter odgovarjajoče študije primerov v akademskem, uradnem, marketinškem raziskovanju kot tudi v organizacijah in podjetjih. Nekaj aktualnih specifičnih tem:
- anketni podatki in big data,
- uporaba orodja 1KA (UX, promocija, obravnava izbrane funkcionalnosti),
- primerjava orodij za spletno anketiranje,
- mobilne ankete in aplikacije,
- obravnava občutljivih vprašanj,
- obravnava načinov anketiranja in rekrutiranja,
- problem zgrešenih volilnih napovedi
izr. prof. dr. Aleš Žiberna
- Evalvacija različnih tipov posplošenega bločnega modeliranja na empiričnih/nem omrežjih/u
- Analiza poljubnega omrežja s posplošenim bločnim modeliranjem
- Analiza poljubnega omrežja
- Analiza omrežja soavtorstev in sklicevanj iz izbranega področja (revij) na podlagi Web of Science
- Analize na podlagi podatkov s Twitter-ja, vsebine ali "povezav" (potrebno dobro poznavanje R-ja ali Pythona)
- Analize na podlagi podatkov z "javnega" dela Facebook-a, vsebine ali "povezav" (potrebno dobro poznavanje R-ja ali Pythona)
- Karkoli, kje je poudarek na uporabi multivariatnih metod ali metod podatkovnega rudarjenja
- Izdelava paketa za R za kakšno izmed slabo podprtih statističnih metod (na primer diskriminantno analizo, kanonično korelacijo)
- Avtomatsko generiranje poročil s pomočjo statističnega paketa R in Sweave/Knitr-ja (rabite nek svoj problem).
- Izdelava spletne aplikacije iz področja statistike ali analize podatkov (npr. za izris trenutno najpogostejših besed na (slovenskem) Twitterju, za simuliranje vzorčnih porazdelitev, za interaktiven prikaz rezultatov določene raziskave, podatkovja, …), možna uporaba paketa Shiny/Shiny server (R)
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 28. junij 2017 | v kategoriji: 2017/18