Teme magistrskih del
Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.
Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.
Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.
Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.
Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.
Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah
doc. dr. Aleš Žiberna – za 1. in 2. stopnjo
- Evalvacija različnih tipov posplošenega bločnega modeliranja na empiričnih/nem omrežjih/u
- Analiza poljubnega omrežja s posplošenim bločnim modeliranjem
- Analiza poljubnega omrežja
- Analiza omrežja soavtorstev in sklicevanj iz izbranega področja (revij) na podlagi Web of Science
- Izgradnja in analiza omrežja Twiterašev (potrebno dobro poznavanje R-ja ali Pythona)
- Izgradnja in analiza omrežja "javnega" dela Facebook-a (potrebno dobro poznavanje Pythona)
- Karkoli, kje je poudarek na uporabi multivariatnih metod ali metod podatkovnega rudarjenja
- Izdelava paketa za R za kakšno izmed slabo podprtih statističnih metod (na primer diskriminantno analizo, kanonično korelacijo)
- Avtomatsko generiranje poročil s pomočjo statističnega paketa R, LaTeX-a in Sweave-ja.
red. prof. dr. Valentina Hlebec – za 1. in 2. stopnjo
- Oblikovanje anketnega vprašalnika
- Osebna omrežja in socialna opora
- Kakovost življenja starih ljudi
Izr. prof. dr. Jaroslav Berce - 2. stopnja
- Novi modeli poslovanja in storitve na Internetu (ePoslovanje - eBusiness) s pomočjo:
- Reality augmentation
- »Inteligentni« WEB
- Gamification
Doc dr. Damjan Škulj
- Bayesove metode razvrščanja (filtri nezaželenih elektronskih vsebin, ….)
- Metode rangiranja spletnih strani
- Teorija iger v družboslovju
- Večkriterijsko odločanje (TOPSIS, AHP)
- Metode podatkovnega rudarjenja
- Uporaba Bayesovih mrež
- Uporaba Markovskih verig
Doc. dr. Gregor Petrič – za 1. in 2. stopnjo
1. Kako upravljati Facebook skupine, da pritegnejo in zadržijo uporabnike?
2. Kateri dejavniki vplivajo na pripravljenost komentiranja političnih objav na Facebook-u?
3. Analiza uporabnosti in uspešnosti platform za skupnosti praks (s poudarkom na znanstvenih skupnostih)
4. Mnenjski procesi v spletnih skupnostih
5. Kakšen učinek imajo študijske izmenjave na zaposljivost, socialni kapital in kompetence (v sodelovanju s FM, Univerza na Primorskem)?
6. Spletni personalizacijski mehurčki in njihovi učinki na znanje, socialni kapital in psihološke procese
7. Vzpostavljanje družbenih vlog in odnosov moči v spletnih skupnostih
8. Kvantificirano sebstvo
9. Lurkanje na Facebook-u
Red. prof. dr. Vasja Vehovar – za 1. in 2. stopnjo
Statistični, metodološki, tehnični, finančni, softverski, managerski in mednarodno primerjani vidiki spletnega zbiranja, analize in procesiranja podatkov ter odgovarjajoče študije primerov v akademskem, uradnem, marketinškem raziskovanju kot tudi v organizacijah in podjetjih.. Podrobnosti>>
Doc. dr. Vesna Dolničar - za 1. in 2. stopnjo
1. Podporne tehnologije (telezdravje, teleoskrba)
3. Igrifikacija in resne igre
4. Segmentacija neuporabnikov IKT
5. Spremljanje digitalnih neenakosti z različnimi statističnimi merami
Doc. dr. Katja Lozar Manfreda - za 1. in 2. stopnjo
- Vabila k spletnim anketam – eksperimenti v zvezi z obliko in vsebino
- Časovni razpored vabil za spletne ankete po e-pošti: kateri dan v tednu, kdaj, eksperimenti, meta-analize
- Kognitivni intervjuji za testiranje spletnih anketnih vprašalnikov: primerjava tradicionalnih in spletnih kognitivnih intervjujev
- Nadzorovanje anketnega procesa v spletni anketi. Kaj v praksi delajo raziskovalci?
- Parapodatki v spletnih anketah
- Eksperimenti in meta-analize v okviru metodologije spletnega anketiranja
- Somentorstva za metodološki/empiričnih del vsebinskih diplomskih del
- Poklici prihodnosti (data scientist, webdatametrician, e-instrastructure technologist)
- Online spletni paneli
- Razlike v kvaliteti podatkov med spletnimi in drugimi načini anketiranja
- Vzorčenje za spletne ankete (predvsem mrežno vzorčenje, Facebook, Twitter itd.)
doc. dr. Mitja Hafner-Fink
- Podatki (mednarodnih) družboslovnih anket kot subjektivni kazalniki razvitosti (možnih več različnih tem, ki vključujejo analizo podatkov različnih mednarodnih anketnih raziskav kot npr. ISSP, ESS, EVS)
- Kakovost merjenja v kontekstu mednarodnih družboslovnih anket
(možnih je več različnih tem, ki obravnavajo: a) različne raziskave kot npr. ISSP, ESS, EVS; ali b) različne merjene koncepte)
- Koncept državljanstva v okviru mednarodnih anketnih raziskav (npr. ISSP, ESS)
(možnih več različnih tem, ki obravnavajo raziskovalne probleme: problem operacionalizacije različnih konceptov, preseganje klasičnega koncepta državljanstva,…)
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 10. junij 2014 | v kategoriji: 2014/15