Študijski doktorski program Komunikologija na teoretsko raznolike in skozi empirično interdisciplinarne pristope proučuje razvoj, kontekste in značilnosti družbenega komuniciranja, ki vključuje tako množične medije kot tudi sodobne digitalne prakse t. i. post-množično medijske dobe. Študij naslavlja ključne vzroke, specifike in posledice transformacij družbenega komuniciranja tako na ravni mikro relacij kot tudi v širših makro družbenih, kulturnih in političnih strukturah. Izbrane tematske poudarke transformacij komuniciranja študij komunikologije razkriva bodisi v okviru konkretnih kritičnih analiz sodobnih fenomenov, ki se manifestirajo skozi komunikacijske procese in medijsko-tehnološke platforme, bodisi v okviru primerjalnih študij izbranih medijsko-komunikacijskih praks v specifičnem političnem ali historičnem kontekstu.
Problemsko se študij osredotoča na konceptualno razumevanje, empirično pojasnjevanje in refleksijo o ključnih družbenih spremembah, ki jih prinaša intenziven vzpon konvergenčne, mobilne in transmedijske kulture. Študentom omogoča ukvarjanje z različnimi temami: od političnih, družbenih in ideoloških kontekstov razvoja in nastajanja medijskih tehnologij in sodobnih medijskih sistemov ter njihovih transformacij, vloge globalizacije in transnacionalizacije komuniciranja in medijske produkcije, spreminjanja javne sfere in političnega komuniciranja ter kritične analize razmerij med medijskimi transformacijami, demokracijo in politično močjo. Študij se nadalje dotika dilem, povezanih z regulacijo medijev, svobodo komuniciranja, zasebnostjo in javnostjo, kot tudi pomena civilne družbe in transformacije državljanstva v odnosu do kompleksnih medijskih in komunikacijskih fenomenov. Pozornost je usmerjena tudi v obravnavo populizma, nacionalizma in ekstremizma v mediatizirani javni sferi, s poudarkom na položaju manjšin in marginaliziranih družbenih skupin. Poleg tega študij odpira nove poglede na pomen alternativnih medijev, digitalizacijo političnega komuniciranja in alternativnih oblik politične participacije v t. i. digitalni družbi. Ob teh makro problematikah pa se študij komunikologije opira tudi na kritično analizo sodobnih komunikacijskih praks v drugih javnih in pol javnih institucionalnih okoljih specifičnih medijskih publik – od vprašanj t. i. medijske in digitalne pismenosti in komunikacijskih transformacij v kontekstu družinskega življenja, mladine in otrok, do spreminjanja zasebne sfere, ki postaja vse bolj medijsko in tehnološko zaznamovana.
Posledično je program Komunikologija vsebinsko in tudi metodološko zelo heterogen, saj v empiričnem smislu črpa tako iz tradicije kvantitativnega raziskovanja komuniciranja in medijev, ki omogoča longitudinalno razumevanje in pojasnjevanje izbranih komunikacijskih fenomenov, ki ga poglobljeno in kritično nadgrajuje s kvalitativnimi metodami raziskovanja, značilnimi za interpretativne pristope k empiričnim študijam. Ker študij komuniciranje obravnava kot družbeni fenomen, predpostavlja predznanja s področja družboslovja in zanimanje za interdisciplinarne epistemološke in metodološke pristope k raziskovanju medijev in komuniciranja. Predvsem so zaželena predznanja s področij teorije medijev in družbe, politične teorije in epistemologij digitalnega in vizualnega komuniciranja.