Teme magistrskih del
Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.
Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.
Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.
Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.
Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.
Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah
doc. dr. Maja Garb
Teme s področja proučevanja sodobnih oboroženih konfliktov ter s področij sociološkega proučevanja vojske in mirovnih operacij – še zlasti:
- vzroki in dinamika posameznih konfliktov;
- ženske in vojna;
- problematika begunskih taborišč (sociološka perspektiva);
- postkonfliktna obnova držav in družb;
- kriminal & oboroženi konflikti.
-
(Ne)možnosti opravljanja strokovnih praks na Ministrstvu za obrambo
-
Zadovoljstvo delodajalcev s praktičnim usposabljanjem študentov obramboslovja
-
Zadovoljstvo študentov obramboslovja s praktičnim usposabljanjem
prof. dr. Ljubica Jelušič
- Zaposlovanje diplomantov obramboslovja
prof. dr. Marjan Malešič
Tematska področja:
- Odzivanje na nesrečo v nacionalnem ali mednarodnem okolju (študije primerov),
- Krizno upravljanje in vodenje (študije primerov)
- Krizno upravljanje in vodenje – mednarodnoprimerjalni vidik,
- Nenasilni strateški konflikt (študije primerov),
- Okolje in varnost,
- Varnost in ekonomija,
- Migracije in varnost,
- Javno mnenje o varnostnih temah.
izr. prof. dr. Iztok Prezelj
Teme s področja:
- Nacionalna varnost in grožnje varnosti
- Krize in krizni menedžment (študije primerov, primerjave…)
- Terorizem in protiterorizem
- Primerjalne teme obrambnih, vojaških idr. sistemov in politik
- Obveščevalna dejavnost
- Zahodni Balkan in varnost
- Kitajska in varnost
doc. dr. Rok Zupančič
- Preprečevanje oboroženih konfliktov in pokonfliktna izgradnja/stabilizacija države kot pogoj za dolgoročno preprečevanje (ponovitve) oboroženega konflikta (študije primerov)
- Varnost in konflikti v jugovzhodni Evropi (študije primerov)
- Varnost in konflikti v Aziji (študije primerov)
- Evropska varnostna in obrambna arhitektura (Skupna varnostna in obrambna politika EU – izbrani vidiki, študije primerov …)
prof. dr. Anton Žabkar
- antropološki portret sedanjih slovenskih častnikov in generalov (2017);
- antropološki portret slovenskih podčastnikov (2017);
- antropološki portret slovenskih poklicnih vojakov (2017);
- obramba Slovenije od napadov iz zračnega prostora (2017);
- protidiverzantska, protiteroristična in protiminska obramba luke Koper (2017);
- analiza državnih vodstvenih vaj RS (2000-20017);
- analiza generalštabnih vaj (iger) in manevrov SV in Nato na slovenskem ozemlju (2000-2017);
- primerjalna analiza sedanjega vojaškega šolskega sistema (2017) s sistemi šolanja sosednjih Nato članic (ki so »bolonjizirale« vojaško šolstvo) in predlog ustreznih ukrepov za prihodnost;
- analiza izraelskih barier in drugih sistemov varovanja kopenskih mej in obalnega morja, ter njihova uporabnost v Sloveniji;
- primerjalna analiza (ognjenih, manevrskih, informacijskih in drugih) zmogljivosti obeh bataljonskih bojnih skupin SV z bataljonskimi in brigadnimi bojnimi skupinami potencialnih nasprotnikov (v napadu in v obrambi).
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 28. junij 2017 | v kategoriji: 2017/18