Skoči do osrednje vsebine

Teme magistrskih del

Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.

Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.

Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.

Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za obramboslovje


Doc. dr. Maja Garb

Teme s področja proučevanja sodobnih oboroženih konfliktov ter s področij sociološkega proučevanja vojske in mirovnih operacij – še zlasti:

  • vzroki in dinamika posameznih konfliktov
  • nasilje nad civilnim prebivalstvom v vojnah (spolno nasilje, politicid…)
  • problematika begunskih taborišč (sociološka perspektiva)
  • graditev države kot prevencija konflikta
  • postkonfliktna obnova držav in družb
  • konflikt in kriminal

Izr. prof. dr. Iztok Prezelj

  • Teme s področja terorizma in protiterorizma,
  • Teme s področja obveščevalne dejavnosti,
  • Teme s področja Zahodnega Balkana in varnosti
  • Teme s področja kriznega menedžmenta (krize in odzivanje na krize)
  • Primerjalne teme obrambnih, vojaških idr. sistemov in politik

 Izr. prof. dr. Uroš Svete

  • varnostna razsežja v omreženi družbi
  • nekonvencionalni (asimetrični, hibridni)i koncepti vojskovanja
  • Balkan na križišču sodobnih geopolitičnih interesov
  • Informacijska dimenzija sodobnih konfliktov in (vojaških) operacij
  • Teme s področja sodobne vojaške in obrambne tehnologije
  • Vpliv informatizacije na sodobne oborožene sile
  • Konflikti na področju bivše Jugoslavije (1991-95)

Doc. dr. Rok Zupančič

  • Preprečevanje oboroženih konfliktov in pokonfliktna izgradnja/stabilizacija države kot pogoj za dolgoročno preprečevanje (ponovitve) oboroženega konflikta (študije primerov)
  • Varnost in konflikti v jugovzhodni Evropi (študije primerov)
  • Varnost in konflikti v Aziji (študije primerov)
  • Evropska varnostna in obrambna arhitektura (Skupna varnostna in obrambna politika EU – izbrani vidiki, študije primerov …)

Red. prof. dr. Marjan Malešič

  • izbrani vidiki varnostne in obrambna politike EU
  • okoljska varnost
  • nesreče in odzivanje nanje (analiza izbranih primerov nesreč, primerjalne analize)
  • krizno upravljanje in vodenje (analiza izbranih primerov kriz, primerjalne analize)
  • nevojaški vidiki oboroženih spopadov in drugih konfliktov
  • nevojaške strukture sistemov nacionalne varnosti in mednarodnih varnostnih organizacij
  • oblike ekonomskega bojevanja/sankcij (aktualni primeri, primerjalne analize)
  • analiza javnomnenjskih podatkov z varnostnega področja (SJM; mednarodne primerjalne analize).

Red. prof. dr. Ljubica Jelušič

  • Teorije o civilno-vojaških odnosih in njihov preizkus v praksi
  • Parlamentarni nadzor nad varnostnim sektorjem
  • Vojaški sindikalizem med politiko in stanovskimi interesi

 Potencialni mentorji pri magistrski delih so tudi ostali člani Katedre za obramboslovje (vsebinsko glede na vsebino predmetov, objave in raziskovalne projekte).

 


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 11. oktober 2016 | v kategoriji: 2016/17