Teme magistrskih del
Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.
Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.
Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.
Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.
Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.
Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah
Doc. dr. Jernej Amon Prodnik
- Kritični in alternativni pristopi k novinarstvu in medijem (posebej politična ekonomija in kritična teorija)
- Zgodovina novinarstva (družbeni, politični in/ali ekonomski aspekti, v prvi vrsti družbene strukture, procesi in institucije)
- Konceptualne in teoretične dileme novinarstva, vključno z razvojem ali okoliščinami njihove (ne)institucionalizacije v določenem kontekstu
- Novinarstvo v kontekstu temeljnih družbenih procesov ter struktur (npr. neoliberalizem, kapitalizem, država, novi mediji)
- Odnos med športom in mediji oziroma novinarstvom
Doc. dr. Rok Čeferin
- Razmerje med svobodo tiska in svobodo vere
- Meje svobode izražanja senzacionalističnih medijev
- Varstvo novinarjevih zaupnih virov
Prof. dr. Monika Kalin Golob
- Spletno novinarstvo in stilistika poročevalstva: ožje podteme po želji kandidata/-tke
- Novinarske besedilne vrste: razvoj, spremembe, žanrska jezikovna analiza
Doc. dr. Tina Lengar Verovnik
- Nagovarjanje radijskih občinstev: jezikovni vidik
- Vodenje radijskega programa
- Sodobni radijski novinarski žanri
- Stereotipne podobe jezikovnih zvrsti v govornih medijih
- Druge teme po dogovoru
Doc. dr. Nataša Logar
- Poročevalske kolokacije – zrcalo tipiziranja družbe?
- Govor v novinarskih besedilih: med avtentičnostjo in manipulacijo
- Kako novinarsko besedilo kaže enakost in nasprotje ALI trdi in zanika ALI predvideva in namiguje (pogled kritične stilistike)?
- Novinar kot uporabnik jezikovnih virov
- Praksa v novinarskem študiju: čemu in kako
Izr. prof. dr. Marko Milosavljević
- Družbeni pomen in vloga tiskanih medijev
- Družbene podobe novinarjev v tiskanih medijih
- Tiskani mediji in (njihove) nove platforme
- Ekonomski vidiki tiskanih medijev
Prof. dr. Melita Poler Kovačič
- (Primerjalne) študije (razvoja) novinarskih etičnih kodeksov in drugih samoregulacijskih vzvodov v novinarstvu
- Novinarskoetični vidiki kolizije med svobodo izražanja in pravico do zasebnosti
- Novinarskoetični vidiki podob nasilja v novinarskih besedilih
- Etične dileme novinarskega sporočanja o epidemiji
Izr. prof. dr. Igor Vobič
- Transformacije novinarstva kot dela in tehnološke inovacije
- Televizijsko novinarstvo v digitalnem komunikacijskem okolju
- Normalizacija tveganih oblik dela v novinarstvu
- Dileme algoritmizacije in avtomatizacije novinarstva
- Implikacije epidemije COVID-19 za novinarsko delo
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 04. junij 2020 | v kategoriji: 2020/21