Skoči do osrednje vsebine

Teme magistrskih del

Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.

Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.

Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.

Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za novinarstvo

Doc. dr. Jernej Amon Prodnik

  1. Kritični in alternativni pristopi k novinarstvu in medijem (posebej politična ekonomija in kritična teorija)
  2. Zgodovina novinarstva (družbeni, politični in/ali ekonomski aspekti, v prvi vrsti družbene strukture, procesi in institucije)
  3. Konceptualne in teoretične dileme novinarstva, vključno z razvojem ali okoliščinami njihove (ne)institucionalizacije v določenem kontekstu
  4. Novinarstvo v kontekstu temeljnih družbenih procesov ter struktur (npr. neoliberalizem, kapitalizem, država, novi mediji)
  5. Odnos med športom in mediji oziroma novinarstvom

Doc. dr. Rok Čeferin

  1. Razmerje med svobodo tiska in svobodo vere
  2. Meje svobode izražanja senzacionalističnih medijev
  3. Varstvo novinarjevih zaupnih virov

Prof. dr. Monika Kalin Golob

  1. Spletno novinarstvo in stilistika poročevalstva: ožje podteme po želji kandidata/-tke
  2. Novinarske besedilne vrste: razvoj, spremembe, žanrska jezikovna analiza

Doc. dr. Tina Lengar Verovnik

  1. Nagovarjanje radijskih občinstev: jezikovni vidik
  2. Vodenje radijskega programa (več tem, npr. vpletanje dnevnoinformativnih vsebin)
  3. Radijski intervju (več tem, npr. besediloslovna obravnava)
  4. Radijska anketa med teorijo in prakso
  5. Druge teme po dogovoru

 

Doc. dr. Nataša Logar

  1. Umetna inteligenca in novinarstvo: robot kot pisec novinarskih besedil?
  2. Novinar kot uporabnik jezikovnih virov
  3. Žanri dnevnega poročevalstva proti žanri življenjskostilnih revij: jezikovne podobnosti in razlike

Izr. prof. dr. Marko Milosavljević

  1. Družbeni pomen in vloga tiskanih medijev
  2. Družbene podobe novinarjev v tiskanih medijih
  3. Tiskani mediji in (njihove) nove platforme
  4. Ekonomski vidiki tiskanih medijev

Prof. dr. Melita Poler Kovačič

  1. Novinarski etični kodeksi in ostali samoregulacijski vzvodi v novinarstvu
  2. Etični vidiki kolizije med svobodo izražanja in pravico do zasebnosti
  3. Podobe nasilja v novinarskih besedilih: novinarskoetični vidiki
  4. Etične dileme novinarskega sporočanja o migrantih

 

Izr. prof. dr. Igor Vobič

  1. Transformacije novinarstva kot dela in tehnološke inovacije
  2. Televizijsko novinarstvo v digitalnem komunikacijskem okolju
  3. Normalizacija tveganih oblik dela v novinarstvu
  4. Dileme algoritmizacije in avtomatizacije novinarstva

 

Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 29. maj 2019 | v kategoriji: 2019/20