Skoči do osrednje vsebine

Teme magistrskih del

Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.

Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.

Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.

Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za novinarstvo


Prof. dr. Monika Kalin Golob

  • Spletno novinarstvo in stilistika poročevalstva: ožje podteme po želji kandidata/-tke
  • Novinarske besedilne vrste: razvoj, spremembe, žanrska jezikovna analiza

Prof. dr. Melita Poler Kovačič

  • Novinarski etični kodeksi in ostali samoregulacijski vzvodi
  • Novinarsko izobraževanje
  • Etični vidiki kolizije med svobodo izražanja in pravico do zasebnosti
  • Podobe nasilja v novinarskih besedilih
  • Etične dileme novinarskega sporočanja o migrantih

Izr. prof. dr. Marko Milosavljević

  • Družbeni pomen in vloga tiskanih medijev
  • Družbene podobe novinarjev v tiskanih medijih
  • Tiskani mediji in (njihove) nove platforme
  • Ekonomski vidiki tiskanih medijev

Izr. prof. dr. Igor Vobič

  • Transformacije novinarstva kot dela in tehnološke inovacije
  • Televizijsko novinarstvo v digitalnem komunikacijskem okolju
  • Normalizacija tveganih oblik dela v novinarstvu
  • Dileme algoritmizacije in avtomatizacije novinarstva

Doc. dr. Tina Lengar Verovnik

  • Besediloslovna obravnava radijskih intervjujev
  • Metabesedilne prvine v radijskih intervjujih
  • Vpletanje dnevnoinformativnih vsebin v vodenje radijskega programa
  • Nagovarjanje radijskih občinstev: jezikovni vidik
  • Radijska anketa med teorijo in prakso

Doc. dr. Nataša Logar

  • Umetna inteligenca in novinarstvo: robot kot pisec novinarskih besedil?
  • Novinar kot uporabnik jezikovnih virov
  • Znanje tujih jezikov in novinarsko delo: stanje in izzivi
  • Žanri dnevnega poročevalstva proti žanri življenjskostilnih revij: jezikovne podobnosti in razlike

Doc. dr. Jernej Amon Prodnik

  • Kritični in alternativni pristopi k novinarstvu in medijem (posebej politična ekonomija in kritična teorija)
  • Zgodovina novinarstva (družbeni, politični in/ali ekonomski aspekti, v prvi vrsti družbene strukture, procesi in institucije)
  • Konceptualne in teoretične dileme novinarstva, vključno z razvojem ali okoliščinami njihove (ne)institucionalizacije v določenem kontekstu
  • Novinarstvo v kontekstu temeljnih družbenih procesov ter struktur (npr. neoliberalizem, kapitalizem, država, novi mediji)
  • Odnos med športom in mediji oziroma novinarstvom

Doc. dr. Rok Čeferin

  • Razmerje med svobodo tiska in svobodo vere
  • Meje svobode izražanja senzacionalističnih medijev
  • Varstvo novinarjevih zaupnih virov

Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 27. junij 2018 | v kategoriji: 2018/19