Skoči do osrednje vsebine

Teme magistrskih del

Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.

Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.

Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.

Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za medijske in komunikacijske študije


Doc. dr. Dejan Jontes

  1. Resničnostna televizija in razred
  2. Družbeni, kulturni in tehnološki kontekst vzpona resničnostne televizije
  3. Dokumentarna televizija in novinarstvo
  4. Potrošnja televizije in razredne distinkcije
  5. Novinarsko polje - teoretične in empirične konceptualizacije

 Izr. prof. Metka Kuhar

  1. psihologija stališč (npr. osebne psihološke značilnosti in oblikovanje stališč)
  2. skupinska dinamika (npr. vpliv skupinske dinamike na spreminjanje stališč, vpliv osebnih psiholoških značilnosti na dinamiko skupine)
  3. deliberativni procesi (npr. preučevanje deliberativne kakovosti različnih diskurzov, psihološki vplivi na kakovost deliberacije)

 Red. prof. dr. Breda Luthar

  1. Študije občinstva
  2. Potrošna kultura
  3. Medijska kultura
  4. Medijsko poročanje o slovenskihdemonstracijah 2012

 Izr. prof. Tanja Oblak Črnič

  1. Volilna kampanja EU 2014 na spletu
  2. Politike do interneta in spletnega komuniciranja: primerjalni vidiki
  3. E-volitve in dostop do interneta kot ustavna pravica?
  4. Politizacija tvitanja: slovenska politična kultura na tviterju
  5. Digitalne elite: participativne kulture na spletu in emancipatorni vzorci spletnega komuniciranja;

 Doc.dr. Mojca Pajnik

  1. Digitalno državljanstvo
  2. Gibanja in družbena omrežja
  3. Medijski imperializem
  4. Multikulturalizem
  5. Komuniciranje in okolja transnacionalnih družin

 Doc. dr. Maruša Pušnik

  1. Razvoj elektronskih medijev in spremembe družbenih interakcij
  2. Popularne romance in kultiviranje senzibilnosti v zgodovinski perspektivi
  3. Kulturna primerjava medijske/popularne zabave v mestnih središčih na pragu 20. in 21. stoletja: od prvih kino predstav in cirkusov do kinomultipleksov in nakupovalnih središč
  4. Neklasične rabe medijev: subverzije in skriti pomeni
  5. Medijski spektakli v okolju novih medijev (kraljeva kronanja, evrovizijska popevka, lepotna tekmovanja, olimpijske igre)
  6. Postsocialistični nacionalizmi in kultivacija domovinskih čustev v medijih in popularni kulturi
  7. Razvoj modnega novinarstva: vloga medijev pri kreiranju modne sezone
  8. Moda in medijsko komuniciranje

 Doc.dr. Andrej Škerlep

  1. Analiza govorov in govorništva z rabo metode retorične kritike (in analize diskurza)
  2. Javni diskurz v okviru sodobnih teorij javnosti
  3. Retorika političnega komuniciranja in demokracija
  4. Retorika korporativnega komuniciranja oz. retorične razsežnosti odnosov z javnostmi
  5. Retorične ali semiotične razsežnosti oglaševalskega sporočanja
  6. Medijska semiotika – analiza medijskih tekstov (predvsem TV, film, digitalni mediji)
  7. Teme iz zgodovine razvoja medijev
  8. Teme iz sodobnih komunikoloških teorij
  9. Strateške rabe programov odnosov z javnostmi v okviru komunikacijskih kampanj
  10. Retorika korporativnega komuniciranja oz. retorične razsežnosti odnosov z javnostmi
  11. Analiza razvoja sodobnih teorij odnosov z javnostmi
  12. Rabe novih digitalnih medijev v praksi odnosov z javnostmi
  13. Strateško upravljanje in organizacijsko komuniciranje

 Doc.dr. Ilija Tomanić Trivundža

  1. Protesti kot vizualna kultura
  2. Javnost in (prisotna) množica v popularni kulturi, novinarskem diskurzu ali političnem komuniciranju
  3. Okvirjanje poročanja o protestniških gibanjih
  4. Medijske podobe demokracije
  5. Vizualizacija abstraktnih procesov v novinarskem poročanju
  6. Medijski diskurz o ekonomiji
  7. Mobilna fotografija in transformacija fotografskih praks
  8. Recepcija (branje) fotografij
  9. Druge teme s področja vizualne kulture, fotografije, filma ali novinarskih študij, ki jih

 Doc. dr. Andreja Vezovnik

  1. Teorije diskurzov – kritična kontinentalna paradigma in angleške kulturne študije, postmarksizem, postfundacionalizem. Poudarek na: Barthes, Derrida, Foucault, Ducrot, Bahtin, Kristeva etc.
  2. Diskurz v okviru kritične politične teorije (Foucault, Deleuze&Guattari, Laclau, Mouffe, Ranciere, Lacan, Agamben, Derrida, Hardt&Negri, Gramsci itd.)
  3. Kritična analiza diskurzov o spolih, spolni usmerjenosti in ženskah; o Balkanu in/ali “Drugem”; na pridobljenih kvalitativnih podatkih (intervjuji, fokusne skupine, dnevniki, zapisi itd.), možen je fokus na različne teme
  4. Analiza diskriminatornih in/ali nacionalističnih diskurzov v klasičnih in novih medijih, javnih govorih, oglasih, praksah itd.; konstrukcije naroda, nacije, kolektivne identitete, nacionalnega značaja itd. (npr. problem konstrukcije Slovenstva
  5. Kritična analiza literarno-zgodovinskih in ostalih umetniških virov ter praks; Sodobno slovensko gledališče in performative umetnosti v Sloveniji.

 


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 18. junij 2013 | v kategoriji: 2013/14