Teme magistrskih del
Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.
Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.
Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.
Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.
Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.
Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah
Katedra za medijske in komunikacijske študije
Prof. dr. Metka Kuhar
- Deliberacija, dialog in drugi participativni procesi
Prof. dr. Breda Luthar
- Študije občinstva
- Potrošna kultura
- Medijska kultura
Prof. dr. Tanja Oblak Črnič
Tematike s področja novih medijev in komuniciranja:
Digitalna kultura, domestikacija tehnologij in vsakdan:
- Transformacije doma, mobilnosti in digitalizacija medijskih rab (skozi medgeneracijske primerjave)
- Personalizacija medijev in razpršene komunikacijske kulture v kontekstu družin
- »Smartifikacija« vsakdanjega življenja: ujetost vsakdanjih praks v arhitekturo digitalnih platform
- »Digitalni domorodci«: študije (novo)medijskih praks
Digitalna kultura in politično komuniciranje:
- Mladi, participacija in digitalni mediji
- Pozicioniranje mladih kot digitalnih državljanov( študije primerov, sekundarnih raziskav ter primarnih analiz)
- Tematiziranje in odnos do mladih znotraj aktualnih volilnih kampanj (na primeru volitev 2017 in 2018)
- Samo-prezentacija in forme komuniciranja političnih kandidatov v digitalnih kontekstih (na primeru volitev 2017 in 2018)
Tematike iz predmetov Komunikološki raziskovalni seminar in Raziskovalni praktikum:
- Mladi kot multimedijska občinstva? Študija primerov RTV produkcije
- Vključenost mladih v produkcijo oddaj za mlade
- Fenomen »digitalne vzgoje«: analiza učbenikov in priročnikov, projektov v OŠ,odnosa do digitalnih medijev, mehanizmov regulacije
- Transformacije medijskih praks med mladimi: analiza študentskih medijskih dnevnikov od 2008-2017 (somentorstvo z dr. Tomanić)
- Nadgradnja izbranih empiričnih projektov iz raziskovalnega praktikuma (somentorstvo z dr. Vezovnik)
Izr. prof. dr. Mojca Pajnik
Več tem z naslednjih področij:
- Rasizem, populizem, demokracija
- Medijatizacija migracij
- Mediji in nova družbena gibanja
- Neenakosti v medijski produkciji
- Migracije, integracija, multikulturalizem
- Teme s področja prostitucije in seksualnega dela
- Nova družbena gibanja
- Populizem v 'postdemokraciji'
Izr. prof. dr. Maruša Pušnik
- Literarne podobe medijev in medijskega komuniciranja (npr. Arthur C. Clarke, David Gelernter, George Orwell itd.)
- Fanovske kulture, fanovske skupnosti in družbena omrežja: od Football Fans Online do TwillightMoms
- Utelešene medijske izkušnje: mobilni mediji in transformacije rab medijev
- Popularne romance in kultiviranje senzibilnosti v zgodovinski perspektivi
- Medijski spektakli v okolju novih medijev (kraljeva kronanja, evrovizijska popevka, lepotna tekmovanja, olimpijske igre)
- Moda in medijsko komuniciranje
- Študije kolektivnega spomina in nacionalizem
- Zgodovina medijev in komuniciranja
Doc. dr. Andrej Škerlep
- Analiza govorov in govorništva z rabo metode retorične kritike (in analize diskurza)
- Javni diskurz, retorika političnega komuniciranja in demokracija
- Retorične razsežnosti odnosov z javnostmi oz. retorika korporativnega komuniciranja
- Retorične in semiotične razsežnosti oglaševalskega sporočanja
- Medijska semiotika – analiza medijskih tekstov (predvsem TV, film, digitalni mediji)
Izr. prof. dr. Ilija Tomanić Trivundža
- Podoba in mesto (tematsko področje)
- Vizualna kultura (tematsko področje)
- Transformacije fotografskih praks (tematsko področje)
- Medijske podobe demokracije (tematsko področje)
- Okvirjanje novic (tematsko področje)
- Nadzor in meja javno/zasebno (tematsko področje)
Druge teme s področja vizualne kulture, fotografije, filma, novinarstva, javnega mnenja in političnega vidika komuniciranja, ki jih določijo študenti v sodelovanju z mentorjem.
Izr. prof. dr. Andreja Vezovnik
- Področje kritičnih študij diskurza, teorij diskurza, analiz diskurza
- Področje multimodalne in semiotske analize
- Teme iz področja hrane in prehranskih praks: hrana in identitete, hrana in nacija, hrana in kultura, hrana in (novi) mediji, hrana in tehnologija, hrana za prihodnost
- Teme iz področja migracij v povezavi z mediijskimi in (sub)političnimi diskurzi
- Teme iz področja družine, otroštva, starševstva, materinstva in očetvostva v povezavi z medijskimi in (sub)političnimi diskurzi
- Teme iz področja LGBTQ+ v povezavi z medijskimi in političnimi diskurzi
- Teme iz področja družbenega upora (alternativna gibanja, taktični mediji itd.)
- Študije performansa in gledališča
Doc. dr. Dejan Jontes
- Teme s področja produkcijskih študij
- Teme s področja televizijskih študij
- Resničnostna televizija in razred
- Družbeni, kulturni in tehnološki kontekst vzpona resničnostne televizije
- Dokumentarna televizija
- Novinarsko polje - teoretične in empirične konceptualizacije
Izr. prof. dr. Samo Uhan
- Spremljanje medijev v državah EU- primerjalna analiza rezultatov Evropske družboslovne raziskave
- Integracija metod: Uporaba metodološke triangulacije v raziskovanju medijev
- Kritična interpretativna metoda: Družbeni pomeni medijskega poročanja
- Delovanje medijev v kontekstu oblikovanja družbenega zaupanja
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 27. junij 2018 | v kategoriji: 2018/19