Teme magistrskih del
Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.
Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.
Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.
Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.
Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.
Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah
Katedra za medijske in komunikacijske študije
Doc. dr. Dejan Jontes
- Resničnostna televizija in razred
- Družbeni, kulturni in tehnološki kontekst vzpona resničnostne televizije
- Dokumentarna televizija in novinarstvo
- Potrošnja televizije in razredne distinkcije
- Novinarsko polje - teoretične in empirične konceptualizacije
Izr. prof. Metka Kuhar
- analiza kakovosti razprave (deliberativnosti) v parlamentu na izbrane aktualne javne teme
- analiza kakovosti razprave (deliberativnosti) v razpravah med državljani na izbrane (po možnosti polarizirajoče) teme v javnem interesu (fokusne skupine, spletni forumi)
- analiza stališč do različnih aktualnih tem, analiza vrednotnih orientacij
- analiza komunikacijskih procesov v različnih skupinah in pri projektih vključevanja javnosti
- analiza različnih psiholoških aspektov deliberacije, dialoga, skupinskih razprav
Red. prof. dr. Breda Luthar
- Študije občinstva
- Potrošna kultura
- Medijska kultura
- Rituali obdarovanja in potrošna kultura (tematsko področje)
- Blagovne znamke in sodobna materialna kultura (kulturni in komunikološki vidik)
- Potrošna kultura in razredne razlike (področje)
- Moda, okus in razred: mladi v Sloveniji (področje)
- Materialna kultura doma, razred in spol (področje)
- Kavbojke in družbene spremembe: primer socializma (področje)
- Medijitizacija in stilizacija hrane in prehranjevanja (področje)
- Novi mediji in potrošna kultura (področje)
- Transformacija preživljanje prostega časa in medijske potrošnje (področje)
- Kulturna potrošnja in razredne distinkcije (področje)
- Uprizarjanje spola, uprizarjanje razreda: interakcijski rituali(Goffman) (področje)
- Teme s področja medijske kulture
- Teme s podočja študij občinstva
- Teme s področja potrošne kulture
Zgornji predlogi so tematska področja v okviru katerih je mogoče definirati ožje definirane teme.
Izr. prof. Tanja Oblak Črnič
- Volilna kampanja EU 2014 na spletu
- Politike do interneta in spletnega komuniciranja: primerjalni vidiki
- E-volitve in dostop do interneta kot ustavna pravica?
- Politizacija tvitanja: slovenska politična kultura na tviterju
- Digitalne elite: participativne kulture na spletu in emancipatorni vzorci spletnega komuniciranja
- Digitalni državljani? Zaviralni in spodbujevalni dejavniki politične participacije v digitalnih kontekstih
- Personalizacija političnih akterjev/institucij v digitalnih platformah (analiza primerov)
- Spletna medizacija kot depolitizacija političnih akterjev (pr. Sanjska lista, razmah novičarstva itd)
- Emancipatorni potencali spleta: primer dobrih praks npr. “metina lista”, “danesjenovdan”, “rails girls” itd.
- Odsotnost digitalne politike v Sloveniji (strategije, EU kontekst, analiza političnih dokumentov, vloga parlamenta&NVO)
- Popularizacija tehno-kulture in medijska povezljivost (npr. tvit na x na valu 202, tehtonski premiki&Delo, idr)
- Mladi kot (digitalna) občinstva?: problematizacija mobilnosti, de-lokalizacije, komunikacijske razpršenosti&medijskih izbir, generacijski konflikti, spol&pomeni tehnologij, itd
- Spregledani spol v digitalni kulturi: ženske in internet na ravni tehno-produkcije, programiranja, aktivnih rab, tehno- znanosti itd.
- Identifikacija in problematizacija tehnofobij v medijskem konteksu: spletno nasilje, zasvojenosti z novimi mediji itd
- Digitalizacija kulturnih institucij&umetnosti (muzeji, gledališča, itd).
Doc. dr. Mojca Pajnik
- Teme s področja politične ekonomije medijev
- Mediji in vstajniška gibanja
- Alternativni mediji
- Rasizem, demokracija in mediji
- Spol in mediji
- Komuniciranje političnih strank, participacija in demokracija
- Interkulturno komuniciranje in multikulturalizem
- Teme s področja teorij državljanstva
- Teme s področja migracij
Doc. dr. Maruša Pušnik
- Razvoj elektronskih medijev in spremembe družbenih interakcij
- Popularne romance in kultiviranje senzibilnosti v zgodovinski perspektivi
- Kulturna primerjava medijske/popularne zabave v mestnih središčih na pragu 20. in 21. stoletja: od prvih kino predstav in cirkusov do kinomultipleksov in nakupovalnih središč
- Neklasične rabe medijev: subverzije in skriti pomeni
- Medijski spektakli v okolju novih medijev (kraljeva kronanja, evrovizijska popevka, lepotna tekmovanja, olimpijske igre)
- Postsocialistični nacionalizmi in kultivacija domovinskih čustev v medijih in popularni kulturi
- Razvoj modnega novinarstva: vloga medijev pri kreiranju modne sezone
- Moda in medijsko komuniciranje
Doc. dr. Andrej Škerlep
- Analiza govorov in govorništva z rabo metode retorične kritike (in analize diskurza)
- Javni diskurz v okviru sodobnih teorij javnosti
- Retorika političnega komuniciranja in demokracija
- Retorika korporativnega komuniciranja oz. retorične razsežnosti odnosov z javnostmi
- Retorične ali semiotične razsežnosti oglaševalskega sporočanja
- Medijska semiotika – analiza medijskih tekstov (predvsem TV, film, digitalni mediji)
- Teme iz zgodovine razvoja medijev
- Teme iz sodobnih komunikoloških teorij
- Strateške rabe programov odnosov z javnostmi v okviru komunikacijskih kampanj
- Retorika korporativnega komuniciranja oz. retorične razsežnosti odnosov z javnostmi
- Analiza razvoja sodobnih teorij odnosov z javnostmi
- Rabe novih digitalnih medijev v praksi odnosov z javnostmi
- Strateško upravljanje in organizacijsko komuniciranje
Doc. dr. Ilija Tomanić Trivundža
- Protesti kot vizualna kultura
- Javnost in (prisotna) množica v popularni kulturi, novinarskem diskurzu ali političnem komuniciranju
- Okvirjanje poročanja o protestniških gibanjih
- Medijske podobe demokracije
- Vizualizacija abstraktnih procesov v novinarskem poročanju
- Medijski diskurz o ekonomiji
- Mobilna fotografija in transformacija fotografskih praks
- Recepcija (branje) fotografij
- Druge teme s področja vizualne kulture, fotografije, filma ali novinarskih študij
Doc. dr. Andreja Vezovnik
- Post-strukturalistične in post-marksistične teorije in medijske študije diskurza in identitet
- Kritična analiza diskurza, pragmatika, sociolingvistika, multimodalna analiza
- Medijska reprezentacija “drugega" (spola, spolne usmerjenosti, migrantov, romov, rase, izbrisanih ipd.)
- Medijske konstrukcije prehranskih praks
Dekonstrukcija nacionalnih identifikacij (slovenstvo, jugoslovanstvo)
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 11. junij 2014 | v kategoriji: 2014/15