Skoči do osrednje vsebine

Teme magistrskih del

Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.

Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.

Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.

Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za medijske in komunikacijske študije


Doc. dr. Dejan Jontes

  1. Resničnostna televizija in razred
  2. Družbeni, kulturni in tehnološki kontekst vzpona resničnostne televizije
  3. Dokumentarna televizija in novinarstvo
  4. Potrošnja televizije in razredne distinkcije
  5. Novinarsko polje - teoretične in empirične konceptualizacije

 Izr. prof. Metka Kuhar

- analiza kakovosti razprave (deliberativnosti) v parlamentu na izbrane aktualne javne teme

- analiza kakovosti razprave (deliberativnosti) v razpravah med državljani na izbrane (po možnosti polarizirajoče) teme v javnem interesu (fokusne skupine, spletni forumi)

- analiza stališč do različnih aktualnih tem, analiza vrednotnih orientacij

- analiza komunikacijskih procesov v različnih skupinah in pri projektih vključevanja javnosti

- analiza različnih psiholoških aspektov deliberacije, dialoga, skupinskih razprav

 Red. prof. dr. Breda Luthar

    1. Študije občinstva
    2. Potrošna kultura
    3. Medijska kultura
    4. Rituali obdarovanja in potrošna kultura (tematsko področje)
    5. Blagovne znamke in sodobna materialna kultura (kulturni in komunikološki vidik)
    6. Potrošna kultura in razredne razlike (področje)
    7. Moda, okus in razred: mladi v Sloveniji (področje)
    8. Materialna kultura doma, razred in spol (področje)
    9. Kavbojke in družbene spremembe: primer socializma (področje)
    10. Medijitizacija in stilizacija hrane in prehranjevanja (področje)
    11. Novi mediji in potrošna kultura (področje)
    12. Transformacija preživljanje prostega časa in medijske potrošnje (področje)
    13. Kulturna potrošnja in razredne distinkcije (področje)
    14. Uprizarjanje spola, uprizarjanje razreda: interakcijski rituali(Goffman) (področje)
    15. Teme s področja medijske kulture
    16. Teme s podočja študij občinstva
    17. Teme s področja potrošne kulture

     Zgornji predlogi so tematska področja v okviru katerih je mogoče definirati ožje definirane teme.

 Izr. prof. Tanja Oblak Črnič

  1. Volilna kampanja EU 2014 na spletu
  2. Politike do interneta in spletnega komuniciranja: primerjalni vidiki
  3. E-volitve in dostop do interneta kot ustavna pravica?
  4. Politizacija tvitanja: slovenska politična kultura na tviterju
  5. Digitalne elite: participativne kulture na spletu in emancipatorni vzorci spletnega komuniciranja
  6. Digitalni državljani? Zaviralni in spodbujevalni dejavniki politične participacije v digitalnih kontekstih
  7. Personalizacija političnih akterjev/institucij v digitalnih platformah (analiza primerov)
  8. Spletna medizacija kot depolitizacija političnih akterjev (pr. Sanjska lista, razmah novičarstva itd)
  9. Emancipatorni potencali spleta: primer dobrih praks npr. “metina lista”, “danesjenovdan”, “rails girls” itd.
  10. Odsotnost digitalne politike v Sloveniji (strategije, EU kontekst, analiza političnih dokumentov, vloga parlamenta&NVO)
  11. Popularizacija tehno-kulture in medijska povezljivost (npr. tvit na x na valu 202, tehtonski premiki&Delo, idr)
  12. Mladi kot (digitalna) občinstva?: problematizacija mobilnosti, de-lokalizacije, komunikacijske razpršenosti&medijskih izbir, generacijski konflikti, spol&pomeni tehnologij, itd
  13. Spregledani spol v digitalni kulturi: ženske in internet na ravni tehno-produkcije, programiranja, aktivnih rab, tehno- znanosti itd.
  14. Identifikacija in problematizacija tehnofobij v medijskem konteksu: spletno nasilje, zasvojenosti z novimi mediji itd
  15. Digitalizacija kulturnih institucij&umetnosti (muzeji, gledališča, itd).

Doc. dr. Mojca Pajnik

  1. Teme s področja politične ekonomije medijev
  2. Mediji in vstajniška gibanja
  3. Alternativni mediji
  4. Rasizem, demokracija in mediji
  5. Spol in mediji
  6. Komuniciranje političnih strank, participacija in demokracija
  7. Interkulturno komuniciranje in multikulturalizem
  8. Teme s področja teorij državljanstva
  9. Teme s področja migracij

 

 Doc. dr. Maruša Pušnik

  1. Razvoj elektronskih medijev in spremembe družbenih interakcij
  2. Popularne romance in kultiviranje senzibilnosti v zgodovinski perspektivi
  3. Kulturna primerjava medijske/popularne zabave v mestnih središčih na pragu 20. in 21. stoletja: od prvih kino predstav in cirkusov do kinomultipleksov in nakupovalnih središč
  4. Neklasične rabe medijev: subverzije in skriti pomeni
  5. Medijski spektakli v okolju novih medijev (kraljeva kronanja, evrovizijska popevka, lepotna tekmovanja, olimpijske igre)
  6. Postsocialistični nacionalizmi in kultivacija domovinskih čustev v medijih in popularni kulturi
  7. Razvoj modnega novinarstva: vloga medijev pri kreiranju modne sezone
  8. Moda in medijsko komuniciranje

 Doc. dr. Andrej Škerlep

  1. Analiza govorov in govorništva z rabo metode retorične kritike (in analize diskurza)
  2. Javni diskurz v okviru sodobnih teorij javnosti
  3. Retorika političnega komuniciranja in demokracija
  4. Retorika korporativnega komuniciranja oz. retorične razsežnosti odnosov z javnostmi
  5. Retorične ali semiotične razsežnosti oglaševalskega sporočanja
  6. Medijska semiotika – analiza medijskih tekstov (predvsem TV, film, digitalni mediji)
  7. Teme iz zgodovine razvoja medijev
  8. Teme iz sodobnih komunikoloških teorij
  9. Strateške rabe programov odnosov z javnostmi v okviru komunikacijskih kampanj
  10. Retorika korporativnega komuniciranja oz. retorične razsežnosti odnosov z javnostmi
  11. Analiza razvoja sodobnih teorij odnosov z javnostmi
  12. Rabe novih digitalnih medijev v praksi odnosov z javnostmi
  13. Strateško upravljanje in organizacijsko komuniciranje

 Doc. dr. Ilija Tomanić Trivundža

  1. Protesti kot vizualna kultura
  2. Javnost in (prisotna) množica v popularni kulturi, novinarskem diskurzu ali političnem komuniciranju
  3. Okvirjanje poročanja o protestniških gibanjih
  4. Medijske podobe demokracije
  5. Vizualizacija abstraktnih procesov v novinarskem poročanju
  6. Medijski diskurz o ekonomiji
  7. Mobilna fotografija in transformacija fotografskih praks
  8. Recepcija (branje) fotografij
  9. Druge teme s področja vizualne kulture, fotografije, filma ali novinarskih študij

 Doc. dr. Andreja Vezovnik

  1. Post-strukturalistične in post-marksistične teorije in medijske študije diskurza in identitet
  2. Kritična analiza diskurza, pragmatika, sociolingvistika, multimodalna analiza
  3. Medijska reprezentacija “drugega" (spola, spolne usmerjenosti, migrantov, romov, rase, izbrisanih ipd.)
  4. Medijske konstrukcije prehranskih praks 

Dekonstrukcija nacionalnih identifikacij (slovenstvo, jugoslovanstvo) 


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 11. junij 2014 | v kategoriji: 2014/15