Teme magistrskih del
Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.
Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.
Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.
Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.
Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.
Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah
Doc. dr. Dejan Jontes
- Resničnostna televizija in razred
- Družbeni, kulturni in tehnološki kontekst vzpona resničnostne televizije
- Dokumentarna televizija in novinarstvo
- Potrošnja televizije in razredne distinkcije
- Novinarsko polje - teoretične in empirične konceptualizacije
Izr. prof. Metka Kuhar
- psihologija stališč (npr. osebne psihološke značilnosti in oblikovanje stališč)
- skupinska dinamika (npr. vpliv skupinske dinamike na spreminjanje stališč, vpliv osebnih psiholoških značilnosti na dinamiko skupine)
- deliberativni procesi (npr. preučevanje deliberativne kakovosti različnih diskurzov, psihološki vplivi na kakovost deliberacije)
Red. prof. dr. Breda Luthar
- Študije občinstva
- Potrošna kultura
- Medijska kultura
- Medijsko poročanje o slovenskihdemonstracijah 2012
Izr. prof. Tanja Oblak Črnič
- Volilna kampanja EU 2014 na spletu
- Politike do interneta in spletnega komuniciranja: primerjalni vidiki
- E-volitve in dostop do interneta kot ustavna pravica?
- Politizacija tvitanja: slovenska politična kultura na tviterju
- Digitalne elite: participativne kulture na spletu in emancipatorni vzorci spletnega komuniciranja;
Doc.dr. Mojca Pajnik
- Digitalno državljanstvo
- Gibanja in družbena omrežja
- Medijski imperializem
- Multikulturalizem
- Komuniciranje in okolja transnacionalnih družin
Doc. dr. Maruša Pušnik
- Razvoj elektronskih medijev in spremembe družbenih interakcij
- Popularne romance in kultiviranje senzibilnosti v zgodovinski perspektivi
- Kulturna primerjava medijske/popularne zabave v mestnih središčih na pragu 20. in 21. stoletja: od prvih kino predstav in cirkusov do kinomultipleksov in nakupovalnih središč
- Neklasične rabe medijev: subverzije in skriti pomeni
- Medijski spektakli v okolju novih medijev (kraljeva kronanja, evrovizijska popevka, lepotna tekmovanja, olimpijske igre)
- Postsocialistični nacionalizmi in kultivacija domovinskih čustev v medijih in popularni kulturi
- Razvoj modnega novinarstva: vloga medijev pri kreiranju modne sezone
- Moda in medijsko komuniciranje
Doc.dr. Andrej Škerlep
- Analiza govorov in govorništva z rabo metode retorične kritike (in analize diskurza)
- Javni diskurz v okviru sodobnih teorij javnosti
- Retorika političnega komuniciranja in demokracija
- Retorika korporativnega komuniciranja oz. retorične razsežnosti odnosov z javnostmi
- Retorične ali semiotične razsežnosti oglaševalskega sporočanja
- Medijska semiotika – analiza medijskih tekstov (predvsem TV, film, digitalni mediji)
- Teme iz zgodovine razvoja medijev
- Teme iz sodobnih komunikoloških teorij
- Strateške rabe programov odnosov z javnostmi v okviru komunikacijskih kampanj
- Retorika korporativnega komuniciranja oz. retorične razsežnosti odnosov z javnostmi
- Analiza razvoja sodobnih teorij odnosov z javnostmi
- Rabe novih digitalnih medijev v praksi odnosov z javnostmi
- Strateško upravljanje in organizacijsko komuniciranje
Doc.dr. Ilija Tomanić Trivundža
- Protesti kot vizualna kultura
- Javnost in (prisotna) množica v popularni kulturi, novinarskem diskurzu ali političnem komuniciranju
- Okvirjanje poročanja o protestniških gibanjih
- Medijske podobe demokracije
- Vizualizacija abstraktnih procesov v novinarskem poročanju
- Medijski diskurz o ekonomiji
- Mobilna fotografija in transformacija fotografskih praks
- Recepcija (branje) fotografij
- Druge teme s področja vizualne kulture, fotografije, filma ali novinarskih študij, ki jih
Doc. dr. Andreja Vezovnik
- Teorije diskurzov – kritična kontinentalna paradigma in angleške kulturne študije, postmarksizem, postfundacionalizem. Poudarek na: Barthes, Derrida, Foucault, Ducrot, Bahtin, Kristeva etc.
- Diskurz v okviru kritične politične teorije (Foucault, Deleuze&Guattari, Laclau, Mouffe, Ranciere, Lacan, Agamben, Derrida, Hardt&Negri, Gramsci itd.)
- Kritična analiza diskurzov o spolih, spolni usmerjenosti in ženskah; o Balkanu in/ali “Drugem”; na pridobljenih kvalitativnih podatkih (intervjuji, fokusne skupine, dnevniki, zapisi itd.), možen je fokus na različne teme
- Analiza diskriminatornih in/ali nacionalističnih diskurzov v klasičnih in novih medijih, javnih govorih, oglasih, praksah itd.; konstrukcije naroda, nacije, kolektivne identitete, nacionalnega značaja itd. (npr. problem konstrukcije Slovenstva
- Kritična analiza literarno-zgodovinskih in ostalih umetniških virov ter praks; Sodobno slovensko gledališče in performative umetnosti v Sloveniji.
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 18. junij 2013 | v kategoriji: 2013/14