Teme magistrskih del
Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.
Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.
Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.
Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.
Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.
Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah
Katedra za kulturologijo
Red. prof. dr. Aleš Debeljak
- Okus zgodovinske tekme: kava vs. čaj
- Boris Pahor, anti-fašizem in nacionalizem
- Država v času: Neue Slowenische Kunst
- Tujci in čefurji v romanih Andreja Skubica in Gorana Vojnovića
- Liga lepe lenobe: Lili Novy in odpor do storilnosti
- Sefardski Judje na Balkanu
- Izpovedni dnevnik kot popularni književni žanr
- Umetnik kot blagovna znamka
- YUstalgija
- Kulturna protislovja svetovne gospodarske krize
- Disidenti v komunizmu, protestniki v kapitalizmu
- Tarik Ramadan in evropski islam
- Algebra, ček, ura: hibridnost in inovacija
- Vaclav Havel: od češkega pisatelja do svetovne moralne avtoritete
- Tomaž Šalamun: od slovenskega do svetovnega pesnika
Izr. prof. dr. Peter Stanković
Magistrske naloge iz področij kulturološke teorije, filma, popularne glasbe, oblačilnih kultur in popularnih identitet.
Doc. dr. Ksenija Šabec
Teme s področij preučevanja kultur, civilizacij, sodobnih kolektivnih identitet (etničnih, nacionalnih, transnacionalnih), stereotipov, nacionalizma, rasizma, multikulturalizma, Evrope in (kulturne) globalizacije.
Red. prof. dr. Mitja Velikonja
- Zagate pri definiranju Balkana - študije primerov.
- Ideologija balkanizma - študije primerov na različnih področjih političnega in kulturnega življenja.
- Transformacije balkanizma kot ideologije.
- Specifike balkanskih nacionalizmov.
- Specifike balkanskih patriarhalnih ideologij.
- Religijske in kulturne specifike Balkana - študije primerov.
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 18. junij 2013 | v kategoriji: 2013/14