Skoči do osrednje vsebine

Teme magistrskih del

Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.

Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.

Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.

Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za družboslovno informatiko in metodologijo


Izr. prof. dr. Vesna Dolničar

  1. Dejavniki sprejemanja pametnih telefonov med starejšimi
  2. Dejavniki sprejemanja podpornih tehnologij med starejšimi (telezdravje, teleoskrba)
  3. Uporabniška izkušnja starejših s podpornimi tehnologijami
  4. Merjenje digitalnih neenakosti

 

Izr. prof. dr. Mitja Hafner- Fink

  1. Koncept državljanstva v okviru mednarodnih anketnih raziskav (npr. ISSP, ESS) Možnih več različnih tem, ki obravnavajo raziskovalne probleme: problem operacionalizacije različnih konceptov, preseganje klasičnega koncepta državljanstva ...
  2. Kazalniki družbeno-ekonomskega položaja v okviru družboslovnih anket(možnih več konkretnih tem: Slovenija, mednarodne in medčasovne primerjave, primerjava različnih mednarodnih anketnih programov kot so ESS, ISSP, EVS …)
  3. Različne teme, ki so primarno utemeljene na analizi podatkov nacionalnih družboslovnih anket (npr. SJM) ali podatkov mednarodnih družboslovnih anket (npr. ISSP, ESS, EVS/WVS)

 

Prof. dr. Valentina Hlebec

  1. Primerjava klasičnih in online fokusnih skupin pri testiranju anketnih vprašalnikov
  2. Metodološki vidiki metode fokusnih skupin pri starejši populaciji
  3. Metodološki dejavniki kakovosti generatorjev vlog

 

Prof. dr. Tina Kogovšek

  1. Merjenje v anketnih raziskavah
  2. Merjenje socialnih omrežij
  3. Socialna opora
  4. Kakovost merjenja (zanesljivost, veljavnost)
  5. Intimni življenjski stili študentov v Sloveniji (partnerske zveze, prakse, stališča, zdravje)

 

Doc. dr. Luka Kronegger

  1. Teme s področja sociologije znanosti: znanostveno sodelovanje, bibliografske analize, omrežja citiranj
  2. Teme s področja kulturnega marketinga (analiza)
  3. Teme s področja delovanja deležnikov aktivnih na področju otroške debelosti ali staranja (analiza)
  4. Analiza poljubnega omrežja
  5. Uporaba različnih pristopov k analizi in zajemu podatkov s spleta

 

Doc. dr. Bojana Lobe

  1. Ekspertni intervjuji na spletu: metodološki izzivi
  2. Primerjava uporabe spletnih in tradicionalnih kvalitativnih ekspertnih intervjujev
  3. Kvaliteta podatkov pri integraciji kvalitativnih in kvantitativnih metod
  4. Metodološki izzivi video spletnih fokusnih skupin
  5. Primerjava spletnih diadnih intervjujev in fokusnih skupin

 

Prof. dr. Andrej Mrvar

  1. Priprava in analiza izbranega velikega omrežja

 

Prof. dr. Gregor Petrič

  1. Spletne (zdravstvene) skupnosti in online interakcija: kredibilnost informacij, spletne skupnosti na Twitterju, procesi zaupanja
  2. Informacijska varnostna kultura: dejavniki skrbne uporabe IKT, varnost pri uporabi pametnih telefonov, modeli informacijske varnostne kulture …
  3. Diskurzi v online prostorih: polarizacija mnenj, regulacija, sodelovanje (Reddit, Discord skupine, Twitter, Facebook skupine …)
  4. Teme v okviru sodelovanja z Onkološkim inštitutom: Bolezni raka in iskanje informacij na internetu, uporaba interneta in zaupanje v zdravnika
  5. Metodološke teme: Metodološki eksperimenti na ravni proučevanja spletnih skupnosti, Anketiranje preko Twitterja, Učinki načina anketiranja na kvaliteto podatkov o socialnih omrežjih (že zbrani podatki), Metodološki eksperimenti na ravni merjenja teorije načrtovanega vedenja (že zbrani podatki)
  6. Teme na področju blockchain tehnologije: Vloga skupnosti v uspešnosti blockchain podjetij, Pripravljenost sprejetja in uporabe (izbranih) decentraliziranih aplikacij in kriptovalut, Demokratični potencial blockchain tehnologije, Učinki monetarizacije participacije 

 

Doc. dr. Andraž Petrovčič

  1. Vključenost raziskovanja uporabniške izkušnje pri načrtovanju digitalnih storitev v slovenskih podjetjih
  2. Vloga mobilnih aplikacij v kontekstu pametnih mest
  3. Hevristična analiza kot metoda za ekspertno evalvacijo uporabnosti (zgodovinski pregled, konceptualni in analitični pristopi k razvoju in uporabi hevristik, oblike in metode validacije hevristik)
  4. Analiza anketnih instrumentov za merjenje medijske večopravilnosti
  5. Primerjava modelov za pojasnjevanje skrbi za informacijsko zasebnost: analiza tematizacije dejavnikov
  6. Informacijska zasebnost med starejšimi odraslimi v kontekstu (ne)uporabe novih tehnologij (npr. interneta, mobilnih aplikacij, storitev za samostojno življenje doma)
  7. Validacija anketnega merskega inštrumenta za merjenje digitalnih veščin med internetnimi uporabniki (že zbrani empirični podatki)
  8. Dejavniki, oblike in posledice posredne uporabe interneta (angl. proxy internet use) med internetnimi uporabniki in neuporabniki (že zbrani empirični podatki)

 

Izr. prof. dr. Damjan Škulj

  1. Uporaba metod analize čakalnih vrst (zdravstvo, javna uprava …)
  2. Podatkovna analitika v uporabi (pametna mesta, telekomunikacije, prodaja, e-poslovanje, zavarovalništvo ...)
  3. Uporaba markovskih verig v družboslovju (družbena mobilnost, družbena omrežja…)
  4. Priporočilni sistemi v različnih panogah (turizem, prodaja ….)
  5. Uporaba odločanja po več kriterijih (ekologija, urbano planiranje, energetika …)
  6. Drugi vidiki podatkovnega rudarjenja pri poslovanju (CRM, preprečevanje goljufij ...)

 

Prof. dr. Vasja Vehovar

  1. Študentske ankete: vsebinski in metodološki izzivi na nivoju FDV, UL in globalno (glej vire tukaj ul.1ka.si, posebej eksperiment)
  2. Spletne ankete: statistični, metodološki, tehnični, finančni, softverski, managerski in mednarodno primerjani vidiki spletnega zbiranja, analize in procesiranja podatkov. Nekaj najbolj aktualnih tem: anketni podatki in big data,  primerjava orodij za spletno anketiranje, odprtokodna orodja za spletno anketiranje; orodja za spletno anketiranje v slovenskih organizacijah.
  3. Spolna zloraba otrok na spletu: vsebinski in metodološki vidiki merjenja prevalence v populaciji, pristopi k odkrivanju (npr. spletno-oko) in preprečevanju (stopitnow)
  4. Vidiki sovražnega govora - pravni, metodološki, sociološki (glej Spletno oko, posebej podatki FRENK)
  5. Metodološki problemi agregiranih podatkov: Primer gender gap (glej ilustracijo); v somentorstvu s prof. Kanjuo-Mrčela.
  6. Diplomiranje/magistriranje  kot projektno-metodološki proces (diplomiranje.si)

 

Izr. prof. dr Aleš Žiberna

  1. Evalvacija različnih tipov posplošenega bločnega modeliranja na empiričnih/nem omrežjih/u
  2. Analiza poljubnega omrežja s posplošenim bločnim modeliranjem
  3. Analiza poljubnega omrežja
  4. Analize na podlagi podatkov s Twitter-ja, javno dostopnega dela Facbook-a ali podobnih podatkov. Lahko gre za analizo vsebine, "povezav" ali obojega (potrebno dobro poznavanje R-ja ali Pythona).
  5. Karkoli, kje je poudarek na uporabi multivariatnih metod ali metod podatkovnega rudarjenja (lahko ob somenotstvu).
  6. Izdelava dodatka za R commander za kakšno (načeloma multivariatno) metodo. Programira se v R-ju.
  7. Avtomatsko generiranje poročil s pomočjo statističnega paketa R in Sweave/Knitr-ja (rabite nek svoj problem)
  8. Izdelava spletne aplikacije iz področja statistike ali analize podatkov (npr. za rezultate kakšnih poizvedb, za učenje statistike, za interaktiven prikaz rezultatov določene raziskave, podatkovja … recimo iz ADP), priporočljiva uporaba paketa Shiny/Shiny server (R)

Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 04. junij 2020 | v kategoriji: 2020/21