Skoči do osrednje vsebine

Teme magistrskih del

Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.

Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.

Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.

Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za družboslovno informatiko in metodologijo


Doc. dr. Sara Atanasova
1. Spletne zdravstvene skupnosti in spletne podporne skupine: načini participacije in interakcije, proces opolnomočenja, različni uporabniki (pacienti, skrbniki, moderatorji zdravniki), izmenjava socialne opore, strukturne lastnosti skupnosti/skupin (oblikovanje pravil, moderiranje, norme, sankcije)
2. Odnos pacient-zdravnik in vpliv uporabe IKT: zaupanje v zdravnika, opolnomočenje v odnosu pacient-zdravnik, proces odločanja, adherenca, dostopnost do zdravstvene oskrbe in storitev
3. Spletno iskanje z zdravjem povezanih informacij, e-zdravstvena pismenost, zaupanje v informacije, kredibilnost informacij in strategije preverjanja kredibilnosti informacij
4. Uporaba kvalitativnih in kvantitativnih metod za zbiranje podatkov v okviru spletnih (zdravstvenih) skupnosti in v spletnih podpornih skupinah

Zn. sod. dr. Barbara Brečko
Teme s področja digitalnih kompetenc/spretnosti in digitalnega državljanstva:
1. Povezanost različnih dejavnikov z digitalnimi kompetencami mladih (že zbrani podatki),
2. Merjenje digitalnih kompetenc: Analiza obstoječih metod, Metodološki pristopi k merjenju digitalnih kompetenc ipd.
3. Digitalno državljanstvo: konceptualizacija, digitalno državljanstvo v izobraževanju
4. Proučevanje domen digitalnega državljanstva npr.: dezinformacije/spletno nasilje/pravice na spletu idr.(merjenje/pojavnost/ prepoznavanje/povezanost oziroma vpliv različnih dejavnikov/izobraževanje...)

Doc. dr. Marjan Cugmas
1. Analiza omrežij (aplikacija bločnega modeliranja, ERGM, SAOM in ostalih metod za analizo omrežij), multivariatna analiza, GLM, SEM, vizualizacija podatkov
2. Vzorci in mehanizmi znanstvenega sodelovanja v kontekstu mentoriranja doktorskih študentov (analiza že zbranih anketnih podatkov)
3. Evalvacija izbranih vidikov delovanja spletne svetovalnice

Izr. prof. dr. Vesna Dolničar
1. Dejavniki sprejemanja IKT-podprtih storitev med starejšimi, neformalnimi oskrbovalci in pacienti na področju zdravstvene in socialne oskrbe
2. Posledice uporabe IKT-podprtih storitev med starejšimi, neformalnimi oskrbovalci in pacienti na področju zdravstvene in socialne oskrbe
3. Vsebinska veljavnost vprašalnika EQ-HWB med prejemniki socialne oskrbe v Sloveniji in na Madžarskem

Prof. dr. Valentina Hlebec
1. Primerjava klasičnih in online fokusnih skupin pri testiranju anketnih vprašalnikov
2. Metodološki vidiki metode fokusnih skupin pri starejši populaciji
3. Metodološki dejavniki kakovosti generatorjev vlog
4. Oskrbovanje (mladi oskrbovalci, starši otrok s posebnimi potrebami, ipd.) in socialna opora ter kakovost življenja
 
Prof. dr. Tina Kogovšek
1. Merjenje v anketnih raziskavah
2. Merjenje socialnih omrežij
3. Socialna opora
4. Kakovost merjenja (zanesljivost, veljavnost)
5. Intimni življenjski stili študentov v Sloveniji (partnerske zveze, prakse, stališča, zdravje)
 
Doc. dr. Luka Kronegger
1. Teme s področja sociologije znanosti: znanstveno sodelovanje, bibliografske analize, omrežja citiranj
2. Teme s področja delovanja deležnikov aktivnih na področju otroške debelosti ali staranja (analiza)
3. Analiza poljubnega omrežja - družbeni mehanizmi in dinamika razvoja omrežij
4. Uporaba različnih pristopov k analizi in zajemu podatkov s spleta
5. Vpliv novih tehnologij na posameznika in družbo - vloga  AI v študijskem in raziskovalnem procesu
6.  Alternative - preseganje monopolov tehnoloških velikanov in digitalna suverenost
7. Upravljanje s podatki, data governance

Doc. dr. Bojana Lobe
1. Ekspertni intervjuji na spletu: metodološki izzivi
2. Primerjava uporabe spletnih in tradicionalnih kvalitativnih ekspertnih intervjujev
3. Kvaliteta podatkov pri integraciji kvalitativnih in kvantitativnih metod
4. Metodološki izzivi video spletnih fokusnih skupin
5. Primerjava spletnih diadnih intervjujev in fokusnih skupin

Izr. prof. dr. Katja Lozar Manfreda
1. Kakovost masovnih podatkov v primerjavi z anketnimi podatki
2. Uporaba generativne AI v anketnem raziskovanju
3. Metodologija spletnega anketiranja
 
Prof. dr. Andrej Mrvar
1. Analiza poljubnega velikega omrežja
 
Prof. dr. Gregor Petrič
1. GenUI pismenost: sistematični pregled, konceptualizacija, operacionalizacija, dejavniki
2. Uporaba več pogovornih AI agentov za simulacijo družbenih procesov v digitalnih družbenih sistemih (npr. spletnih skupnostih kot so Discord kanali, subredditi). Za multi-agent AI infrastrukturo je poskrbljeno. Možnost sodelovanja s podjetjem, ki se ukvarja z AI arhitekturo. 
3. Vplivi načina upravljanja digitalnih socialnih sistemov na kvaliteto komuniciranja v teh sistemih; Kvaliteta komuniciranja, odmevne sobe in polarizacija mnenj; Uporaba umetni inteligence za merjenje različnih vidikov interakcij v digitalnih družbenih sistemih. Možnost sodelovanja z raziskovalci iz ZDA. 
4. Informacijsko-varnostne kompetence starejših (65+): sistematičen pregled, izkušnje, varnostne zlorabe, zaščitni mehanizmi in viktimizacija. Možnost sodelovanja v projektu in zbiranju podatkov. 
5. Večnivojski pristop k pojasnjevanju informacijsko-varnostnega vedenja v organizacijah (že zbrani podatki). 
6.  Uporaba IRT pristopa v merjenju informacijsko-varnostnega vedenja, znanja in stališč. 
7. Teme na področju blockchain tehnologije: analiza uporabnosti decentraliziranih aplikacij, konsenzualni mehanizmi, zaupanje in BC tehnologije, manifestacija idealov decentralizacije in tehno-utopizma v diskurz glede BC tehnologije

Izr. prof. dr. Andraž Petrovčič
1. Hevristična analiza kot metoda za ekspertno evalvacijo uporabnosti (zgodovinski pregled, konceptualni in analitični pristopi k razvoju in uporabi hevristik, oblike in metode validacije hevristik)
2. Testiranje uporabnosti odzivnih spletnih mest (primerjava spletnih mest na velikih in malih zaslonih)
3. Primerjava modelov za pojasnjevanje skrbi za informacijsko zasebnost: analiza konceptualne opredelitve in/ali operacionalizacije dejavnikov
4. Metode in pristopi k poučevanju digitalnih veščin med starejšimi odraslimi
5. Informacijska zasebnost med starejšimi odraslimi v kontekstu (ne)uporabe novih tehnologij (npr. interneta, mobilnih aplikacij, storitev za samostojno življenje doma)
6. Dejavniki, oblike in posledice posredne uporabe interneta (angl. proxy internet use) med internetnimi uporabniki in neuporabniki (že zbrani empirični podatki)
7. Digitalne neenakosti v Sloveniji v času pred in po pandemiji covida-19  (že zbrani empirični podatki)
8. Algoritmična pismenost: konceptualizacija, dejavniki, posledice (že zbrani empirični podatki)
9. Analiza in optimizacija konverzijskih in nakupnih lijakov na spletnih mestih (kandidat/-ka mora obvezno imeti dostop do svojih analitičnih podatkov v Google Analytics 4)
10. Analiza in optimizacija atribucijskih modelov v večkanalnem digitalnem marketingu (kandidat/-ka mora obvezno imeti dostop do svojih analitičnih podatkov v Google Analytics 4)

Izr. prof. dr. Damjan Škulj
1. Uporaba metod analize čakalnih vrst (zdravstvo, javna uprava …)
2. Podatkovna analitika v uporabi (pametna mesta, telekomunikacije, prodaja, e-poslovanje, zavarovalništvo ...)
3. Uporaba markovskih verig v družboslovju (družbena mobilnost, družbena omrežja…)
4. Priporočilni sistemi v različnih panogah (turizem, prodaja, spletni zmenki ….)
5. Uporaba odločanja po več kriterijih (ekologija, urbano planiranje, energetika …)
6. Uporaba tekstovnega rudarjenja (Twitter, analiza novic, …)
7. Uporaba jezikovnih modelov OpenAI v družboslovnem raziskovanju
 
Doc. dr. Janez Štebe
1. Analiza razširjenosti dela od doma med in po epidemiji na uradnih podatkih
2. Zaupanje v pravosodje po osamosvojitvi Slovenije do danes
3. Spremljanje lojalnost poslancev državnega zbora z analizo sentimenta govorov
4. Družbeni kapital oskrbovancev domov za ostarele
5. Družbeni razredi mesta Ljubljane v preseku stoletij: analiza zgodovinskih popisov prebivalstva
6. Vloga očeta pri delitvi skrbi za gospodinjstvo
7. Pravica svobode izražanja veroizpovedi in COVID-19: primerjava evropskih držav
8. Lažne novice in odnos do cepljenja

Prof. dr. Vasja Vehovar
1. Spletne ankete: statistični, metodološki, tehnični, uporabniški in marketinški vidiki (različne teme)
2. Standardiziran profil uporabe IKT za potrebe spletnih panelov (so-mentor Zenel Batagelj, Valicon)
3. Primerjava verjetnostnih in neverjetnostnih spletnih panelov
4. Prehitri respondenti v spletnih anketah
5. Evalvacija orodja 1KA.si 
6. Empirična analiza sovražnega govora in dezinformacij 
7. Študentske evalvacijske ankete 
8. Analiza procesa pisanja zaključnih del (glej diplomiranje.si).
9. Orodja za spletne volitve.

Prof. dr. Aleš Žiberna
1. Evalvacija različnih tipov bločnega modeliranja
2. Primerjava različnih tipov iskanja "optimalne rešitve" v okviru bločnega modeliranja
3. Izgradnja in analiza omrežij na podlagi dostopnih podatkov ali virov podatkov (npr. API-jev socialnih omrežij)
4. Druge teme iz področja analize omrežij
5. Uporaba simulacij za analizo statističnih metod oz. za pripravo priporočil glede uporabe
6. Izdelava paketa za R za kakšno izmed slabo podprtih statističnih metod (na primer razvrščanje z relacijsko omejitvijo)
7. Izboljšanje možnosti za izbrano multivariatno metodo v SPSS preko izdelave SPSS dodatka ("Extension")
8. Karkoli, kje je poudarek na uporabi multivariatnih metod, metod podatkovnega rudarjenja ali analize omrežij (lahko ob somentorstvu ali kot somentor).
9. Izdelava spletne aplikacije iz področja statistike ali analize podatkov (npr. za rezultate kakšnih poizvedb, za učenje statistike, za interaktiven prikaz rezultatov določene raziskave, podatkovja … recimo iz ADP), priporočljiva uporaba paketa Shiny/Shiny server (R), možno tudi kombinacija Python + pandas + Dash/Plotly oz. Python + pandas + Shiny


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 16. maj 2025 | v kategoriji: 2025/26