Skoči do osrednje vsebine

Teme magistrskih del

Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.

Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.

Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.

Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za družboslovno informatiko in metodologijo


Doc. dr. Sara Atanasova
1. Spletne zdravstvene skupnosti in spletne podporne skupine: načini participacije in interakcije, proces opolnomočenja, različni uporabniki (pacienti, skrbniki, moderatorji zdravniki), izmenjava socialne opore, strukturne lastnosti skupnosti/skupin (oblikovanje pravil, moderiranje, norme, sankcije)
2. Odnos pacient-zdravnik in vpliv uporabe IKT: zaupanje v zdravnika, opolnomočenje v odnosu pacient-zdravnik, proces odločanja, adherenca, dostopnost do zdravstvene oskrbe in storitev
3. Spletno iskanje z zdravjem povezanih informacij, e-zdravstvena pismenost, zaupanje v informacije, kredibilnost informacij in strategije preverjanja kredibilnosti informacij
4. Uporaba kvalitativnih in kvantitativnih metod za zbiranje podatkov v okviru spletnih (zdravstvenih) skupnosti in v spletnih podpornih skupinah

Doc. dr. Marjan Cugmas
1. Analiza omrežij
2. Vzorci in mehanizmi znanstvenega sodelovanja
3. Analiza sentimenta v spletni svetovalnici

Doc. dr. Darja Grošelj
1. Motivacijski dejavniki uporabe interneta v vsakdanjem življenju
2. Dejavniki mobilnega dostopa in mobilne uporabe interneta v vsakdanjem življenju
3. Posledice uporabe interneta
4. Dejavniki posvajanja in uporabe tehnologije interneta stvari (IoT)
5. Dejavniki in posledice spletnega nakupovanja v Sloveniji

Prof. dr. Valentina Hlebec
1. Oblikovanje anketnega vprašalnika
2. Osebna omrežja in socialna opora
3. Kakovost življenja starih ljudi
4. Tema po lastni izbiri

Izr. prof. dr. Mitja Hafner-Fink
1. Koncept državljanstva v okviru mednarodnih anketnih raziskav (npr. ISSP, ESS) Možnih več različnih tem, ki obravnavajo raziskovalne probleme: problem operacionalizacije različnih konceptov, preseganje klasičnega koncepta državljanstva …
2. Kazalniki družbeno-ekonomskega položaja v okviru družboslovnih anket(možnih več konkretnih tem: Slovenija, mednarodne in medčasovne primerjave, primerjava različnih mednarodnih anketnih programov kot so ESS, ISSP, EVS …)
3. Različne teme, ki so primarno utemeljene na analizi podatkov nacionalnih družboslovnih anket (npr. SJM) ali podatkov mednarodnih družboslovnih anket (npr. ISSP, ESS, EVS/WVS)

Prof. dr. Tina Kogovšek
1. Merjenje v anketnih raziskavah
2. Merjenje socialnih omrežij
3. Socialna opora
4. Kakovost merjenja (zanesljivost, veljavnost)
5. Intimni življenjski stili študentov v Sloveniji (partnerske zveze, prakse, stališča, zdravje)

Doc. dr. Luka Kronegger
1. Teme s področja sociologije znanosti: znanstveno sodelovanje, bibliografske analize, omrežja citiranj
2. Teme s področja kulturnega marketinga (analiza)
3. Teme s področja delovanja deležnikov aktivnih na področju otroške debelosti ali staranja (analiza)
4. Analiza poljubnega omrežja
5. Uporaba različnih pristopov k analizi in zajemu podatkov s spleta

Doc. dr. Bojana Lobe
1. Uporaba tabličnih naprav pri malčkih (0-3)
2. Starševsko posredovanje pri malčkih (0-3)
3. Internet igrač – pregledni (review) videi na Youtub-u
4. Internet igrač – odvijanje (unboxing) igrač na Youtub-u
5. Uporaba QCA na mikro nivoju: pomen izbire primerov
6. Uporaba QCA pri zbiranju podatkov z etnografskimi pristopi

Prof. dr. Andrej Mrvar
1. Aplikacija Saatyevega pristopa pri večkriterijskem odločanju
2. Aplikacija Saatyevega pristopa pri skupinskem odločanju
3. Priprava in analiza izbranega omrežja

Prof. dr. Gregor Petrič
1. Spletne (zdravstvene) skupnosti in online interakcija: kredibilnost informacij, spletne skupnosti na Twitterju, procesi zaupanja
2. Informacijska varnostna kultura: dejavniki skrbne uporabe IKT, varnost pri uporabi pametnih telefonov, modeli informacijske varnostne kulture …
3. Diskurzi v online prostorih: polarizacija mnenj, regulacija, sodelovanje (Reddit, Discord skupine, Twitter, Facebook skupine …)
4. Teme v okviru sodelovanja z Onkološkim inštitutom: Bolezni raka in iskanje informacij na internetu, uporaba interneta in zaupanje v zdravnika
5. Metodološke teme: Metodološki eksperimenti na ravni proučevanja spletnih skupnosti, Anketiranje preko Twitterja, Učinki načina anketiranja na kvaliteto podatkov o socialnih omrežjih (že zbrani podatki), Metodološki eksperimenti na ravni merjenja teorije načrtovanega vedenja (že zbrani podatki)
6. Teme na področju blockchain tehnologije: Vloga skupnosti v uspešnosti blockchain podjetij, Pripravljenost sprejetja in uporabe (izbranih) decentraliziranih aplikacij in kriptovalut, Demokratični potencial blockchain tehnologije, Učinki monetarizacije participacije

Doc. dr. Andraž Petrovčič
1. Vloga digitalnih veščin pri posredni rabi interneta (angl. proxy internet use) v medgeneracijski perspektivi
2. Merjenje digitalnih veščin: pregled konceptualnih okvirov in merskih pristopov
3. Medijska večopravilnost med starejšimi odraslimi
4. Dejavniki sprejemanja in uporabe nosljivih tehnologij (angl. wearable technologies) v vsakdanjem življenju in v kontekstu storitev za podporo iz okolja pri samostojnem življenju (angl. ambient assisted living solutions)
5. Primerjava uporabniške izkušnje na običajnih in prilagojenih uporabniških vmesnikih mobilnih telefonov za starejše
6. Uporabniška izkušnja ob prvi uporabi (angl. out-of-box experience)
7. Pregled pristopov in metod za ocenjevanje uporabnosti prototipov mobilnih aplikacij
8. Dejavniki uspešnosti e-novičnikov v digitalnem marketingu

Izr. prof. dr. Damjan Škulj
1. Uporaba metod analize čakalnih vrst (zdravstvo, javna uprava …)
2. Podatkovna analitika v uporabi (pametna mesta, telekomunikacije, prodaja, e-poslovanje, zavarovalništvo ...)
3. Uporaba markovskih verig v družboslovju (družbena mobilnost, družbena omrežja …)
4. Priporočilni sistemi v različnih panogah (turizem, prodaja, spletni zmenki ….)
5. Uporaba odločanja po več kriterijih (ekologija, urbano planiranje, energetika …)
6. Drugi vidiki podatkovnega rudarjenja pri poslovanju (CRM, preprečevanje goljufij ...)

Doc. dr. Marina Trkman
1. Prevzemanje tehnolog s strani državljanov
2. Upravljanje poslovnih procesov ter njihovo modeliranje z BPMN notacijo
3. Dejavniki uspeha digitalnega marketinga
4. Dejavniki, ki vplivajo na zaskrbljenost glede zasebnosti ter vpliv zaskrbljenosti na vedenje družbe

Prof. dr. Vasja Vehovar
1. Spletne ankete: statistični, metodološki, tehničnih, uporabniški, managerski in marketinški vidiki ter orodja (1KA.si)

Izr. prof. dr. Aleš Žiberna
1. Evalvacija različnih tipov bločnega modeliranja na empiričnih omrežjih
2. Analiza poljubnega/ih omrežja/i z bločnim modeliranjem
3. Analize na podlagi podatkov s Twitter-ja ali podobnih podatkov. Lahko gre za analizo vsebine, "povezav" ali obojega (potrebno dobro poznavanje R-ja ali Pythona). 
4. Kvantitativna analiza besedi iz novičarskih portalov (recimo rtvslo.si), recimo analiza sentimetna do socialnih delavk skozi čas.
5. Karkoli, kje je poudarek na uporabi multivariatnih metod ali metod podatkovnega rudarjenja (lahko ob somentorstvu ali kot somentor).
6. Izdelava dodatka za R commander (https://socialsciences.mcmaster.ca/jfox/Misc/Rcmdr/) ali Jamovi (https://www.jamovi.org/) za kakšno (načeloma multivariatno) metodo. Programira se v R-ju.
7. Avtomatsko generiranje poročil s pomočjo statističnega paketa R in Sweave/Knitr-ja (rabite nek svoj problem)
8. Izdelava spletne aplikacije iz področja statistike ali analize podatkov (npr. za rezultate kakšnih poizvedb, za učenje statistike, za interaktiven prikaz rezultatov določene raziskave, podatkovja … recimo iz ADP), priporočljiva uporaba paketa Shiny/Shiny server (R)


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 05. junij 2023 | v kategoriji: 2022/23