Skoči do osrednje vsebine

Teme magistrskih del

Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih prve in druge stopnje  študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ica magistrskega programa.

Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.
Kolegij dekana Fakultete za družbene vede je sklenil, da se za študijsko leto 2021/22 izjemoma omogoči podaljšan rok za prijavo tem magistrskih del za študente 2. letnika prenovljenih magistrskih programov iz 15. 3. na 15. 5. 2022.

Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.

Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.

Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za družboslovno informatiko in metodologijo


Doc. dr. Sara Atanasova
1. Spletne zdravstvene skupnosti in spletne podporne skupine: načini participacije in interakcije, proces opolnomočenja, različni uporabniki (pacienti, skrbniki, moderatorji zdravniki), izmenjava socialne opore, strukturne lastnosti skupnosti/skupin (oblikovanje pravil, moderiranje, norme, sankcije)
2. Odnos pacient-zdravnik in vpliv uporabe IKT: zaupanje v zdravnika, opolnomočenje v odnosu pacient-zdravnik, proces odločanja, adherenca, dostopnost do zdravstvene oskrbe in storitev
3. Spletno iskanje z zdravjem povezanih informacij, e-zdravstvena pismenost, zaupanje v informacije, kredibilnost informacij in strategije preverjanja kredibilnosti informacij
4. Uporaba kvalitativnih in kvantitativnih metod za zbiranje podatkov v okviru spletnih (zdravstvenih) skupnosti in v spletnih podpornih skupinah

Doc. dr. Darja Grošelj
1. Motivacijski dejavniki uporabe interneta v vsakdanjem življenju
2. Dejavniki mobilnega dostopa in mobilne uporabe interneta v vsakdanjem življenju
3. Posledice uporabe interneta
4. Dejavniki posvajanja in uporabe tehnologije interneta stvari (IoT)
5. Dejavniki in posledice spletnega nakupovanja v Sloveniji

Izr. prof. dr. Mitja Hafner- Fink
1. Koncept državljanstva v okviru mednarodnih anketnih raziskav (npr. ISSP, ESS) Možnih več različnih tem, ki obravnavajo raziskovalne probleme: problem operacionalizacije različnih konceptov, preseganje klasičnega koncepta državljanstva ...
2. Kazalniki družbeno-ekonomskega položaja v okviru družboslovnih anket(možnih več konkretnih tem: Slovenija, mednarodne in medčasovne primerjave, primerjava različnih mednarodnih anketnih programov kot so ESS, ISSP, EVS …)
3. Različne teme, ki so primarno utemeljene na analizi podatkov nacionalnih družboslovnih anket (npr. SJM) ali podatkov mednarodnih družboslovnih anket (npr. ISSP, ESS, EVS/WVS)

Prof. dr. Valentina Hlebec
1. Primerjava klasičnih in online fokusnih skupin pri testiranju anketnih vprašalnikov
2. Metodološki vidiki metode fokusnih skupin pri starejši populaciji
3. Metodološki dejavniki kakovosti generatorjev vlog
 
Prof. dr. Tina Kogovšek
1. Merjenje v anketnih raziskavah
2. Merjenje socialnih omrežij
3. Socialna opora
4. Kakovost merjenja (zanesljivost, veljavnost)
5. Intimni življenjski stili študentov v Sloveniji (partnerske zveze, prakse, stališča, zdravje)
 
Doc. dr. Luka Kronegger
1. Teme s področja sociologije znanosti: znanstveno sodelovanje, bibliografske analize, omrežja citiranj
2. Teme s področja kulturnega marketinga (analiza)
3. Teme s področja delovanja deležnikov aktivnih na področju otroške debelosti ali staranja (analiza)
4. Analiza poljubnega omrežja
5. Uporaba različnih pristopov k analizi in zajemu podatkov s spleta
 
Doc. dr. Bojana Lobe
1. Ekspertni intervjuji na spletu: metodološki izzivi
2. Primerjava uporabe spletnih in tradicionalnih kvalitativnih ekspertnih intervjujev
3. Kvaliteta podatkov pri integraciji kvalitativnih in kvantitativnih metod
4. Metodološki izzivi video spletnih fokusnih skupin
5. Primerjava spletnih diadnih intervjujev in fokusnih skupin
 
Prof. dr. Andrej Mrvar
1. Analiza poljubnega velikega omrežja
 
Prof. dr. Gregor Petrič
1. Spletne (zdravstvene) skupnosti in online interakcija: kredibilnost informacij, spletne skupnosti na Twitterju, procesi zaupanja
2. Informacijska varnostna kultura: dejavniki skrbne uporabe IKT, varnost pri uporabi pametnih telefonov, modeli informacijske varnostne kulture …
3. Diskurzi v online prostorih: polarizacija mnenj, regulacija, sodelovanje (Reddit, Discord skupine, Twitter, Facebook skupine …)
4. Teme v okviru sodelovanja z Onkološkim inštitutom: Bolezni raka in iskanje informacij na internetu, uporaba interneta in zaupanje v zdravnika
5. Metodološke teme: Metodološki eksperimenti na ravni proučevanja spletnih skupnosti, Anketiranje preko Twitterja, Učinki načina anketiranja na kvaliteto podatkov o socialnih omrežjih (že zbrani podatki), Metodološki eksperimenti na ravni merjenja teorije načrtovanega vedenja (že zbrani podatki)
6. Teme na področju blockchain tehnologije: Vloga skupnosti v uspešnosti blockchain podjetij, Pripravljenost sprejetja in uporabe (izbranih) decentraliziranih aplikacij in kriptovalut, Demokratični potencial blockchain tehnologije, Učinki monetarizacije participacije

Doc. dr. Andraž Petrovčič
1. Vključenost raziskovanja uporabniške izkušnje pri načrtovanju digitalnih storitev v slovenskih podjetjih
2. Hevristična analiza kot metoda za ekspertno evalvacijo uporabnosti (zgodovinski pregled, konceptualni in analitični pristopi k razvoju in uporabi hevristik, oblike in metode validacije hevristik)
3. Uporaba mobilnih in spletnih aplikacij (npr. Strava, Garmin Connect) za spremljanje fizične aktivnosti
4. Primerjava modelov za pojasnjevanje skrbi za informacijsko zasebnost: analiza konceptualne opredelitve in/ali operacionalizacije dejavnikov
5. Metode in pristopi k poučevanju digitalnih veščin med starejšim
6. Informacijska zasebnost med starejšimi v kontekstu (ne)uporabe novih tehnologij (npr. interneta, mobilnih aplikacij, storitev za samostojno življenje doma)
7. Dejavniki, oblike in posledice posredne uporabe interneta (angl. proxy internet use) med internetnimi uporabniki in neuporabniki (že zbrani empirični podatki)
8. Validacija anketnega merskega inštrumenta za merjenje digitalnih veščin med internetnimi uporabniki (že zbrani empirični podatki)
9. Algoritmično znanje in pismenost: konceptualizacija, dejavniki, posledice

Izr. prof. dr. Damjan Škulj
1. Uporaba metod analize čakalnih vrst (zdravstvo, javna uprava …)
2. Podatkovna analitika v uporabi (pametna mesta, telekomunikacije, prodaja, e-poslovanje, zavarovalništvo ...)
3. Uporaba markovskih verig v družboslovju (družbena mobilnost, družbena omrežja…)
4. Priporočilni sistemi v različnih panogah (turizem, prodaja ….)
5. Uporaba odločanja po več kriterijih (ekologija, urbano planiranje, energetika …)
6. Drugi vidiki podatkovnega rudarjenja pri poslovanju (CRM, preprečevanje goljufij ...)
 
Doc. dr. Janez Štebe
1. Analiza razširjenosti dela od doma med in po epidemiji na uradnih podatkih
2. Zaupanje v pravosodje po osamosvojitvi Slovenije do danes
3. Spremljanje lojalnost poslancev državnega zbora z analizo sentimenta govorov
4. Družbeni kapital oskrbovancev domov za ostarele
5. Družbeni razredi mesta Ljubljane v preseku stoletij: analiza zgodovinskih popisov prebivalstva
6. Vloga očeta pri delitvi skrbi za gospodinjstvo
7. Pravica svobode izražanja veroizpovedi in COVID-19: primerjava evropskih držav
8. Lažne novice in odnos do cepljenja

Prof. dr. Vasja Vehovar
1. Študentske ankete: vsebinski in metodološki izzivi (glej ul.1ka.si, posebej eksperiment)
2. Spletne ankete: statistični, metodološki, tehnični, UX, finančni, managerski in primerjalni vidiki. Nekaj najbolj aktualnih tem: analiza parapodatkov, vdiki GDPR, analiza slovenskega in mednarodnega trga, primerjava orodij (glej WebSM in 1KA.si).
3. Orodja za spletne volitve: izbrani vidiki.
4. Proces diplomiranja/magistriranja: meta-analiza (glej diplomiranje.si).
5. Nagrajevanje z žrebanjem v anketah

Izr. prof. dr Aleš Žiberna
1. Evalvacija različnih tipov posplošenega bločnega modeliranja na empiričnih/nem omrežjih/u
2. Analiza poljubnega omrežja s posplošenim bločnim modeliranjem
3. Analiza poljubnega omrežja
4. Analize na podlagi podatkov s Twitter-ja, javno dostopnega dela Facbook-a ali podobnih podatkov. Lahko gre za analizo vsebine, "povezav" ali obojega (potrebno dobro poznavanje R-ja ali Pythona).
5. Karkoli, kje je poudarek na uporabi multivariatnih metod ali metod podatkovnega rudarjenja (lahko ob somenotstvu).
6. Izdelava dodatka za R commander za kakšno (načeloma multivariatno) metodo. Programira se v R-ju.
7. Avtomatsko generiranje poročil s pomočjo statističnega paketa R in Sweave/Knitr-ja (rabite nek svoj problem)
8. Izdelava spletne aplikacije iz področja statistike ali analize podatkov (npr. za rezultate kakšnih poizvedb, za učenje statistike, za interaktiven prikaz rezultatov določene raziskave, podatkovja … recimo iz ADP), priporočljiva uporaba paketa Shiny/Shiny server (R)

 


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 31. maj 2021 | v kategoriji: 2021/22