Skoči do osrednje vsebine

Teme magistrskih del

Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.

Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.

Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.

Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za družboslovno informatiko in metodologijo


 Izr. prof. dr. Jaroslav Berce

  • ePoslovanje in novi poslovni modeli na Internetu
  • Gamification v poslovnem in izobraževalnem svetu
  • Družboslovni vidiki novih storitev (Internet of Things, Cloud computing, SAAS, …)
  • Virtualna demokracija (e-Demokracija: politične stranke, forumi, … na Internetu,  e-Storitve: za državljane, za podjetja)

Doc. dr. Vesna Dolničar

  • Dejavniki sprejemanja pametnih telefonov med starejšimi
  • Dejavniki sprejemanja podpornih tehnologij med starejšimi (telezdravje, teleoskrba)
  • Uporabniška izkušnja starejših s podpornimi tehnologijami

Izr. prof. dr. Mitja Hafner-Fink

  • Podatki (mednarodnih) družboslovnih anket kot subjektivni kazalniki razvitosti (možnih več različnih tem, ki vključujejo analizo podatkov različnih mednarodnih anketnih raziskav kot npr. ISSP, ESS, EVS)
  • Kakovost merjenja v kontekstu mednarodnih družboslovnih anket (možnih je več različnih tem, ki obravnavajo: a) različne raziskave kot npr. ISSP, ESS, EVS; ali b) različne merjene koncepte)
  • Koncept državljanstva v okviru mednarodnih anketnih raziskav (npr. ISSP, ESS) Možnih več različnih tem, ki obravnavajo raziskovalne probleme: problem operacionalizacije različnih konceptov, preseganje klasičnega koncepta državljanstva...

Red. prof. dr. Valentina Hlebec

  • Primerjava klasičnih in online fokusnih skupin pri testiranju anketnih vprašalnikov
  • Metodološki vidiki metode fokusnih skupin pri starejši populaciji
  • Metodološki dejavniki kakovosti generatorjev vlog

Red. prof. dr. Tina Kogovšek

  • Merjenje
  • Merjenje socialnih omrežij
  • Socialna opora
  • Kakovost merjenja (zanesljivost, veljavnost)

Izr. prof. dr. Katja Lozar Manfreda

  • Eksperimenti v okviru metodologije spletnega anketiranja: analiza že opravljenih eksperimentov ali izvedba novih eksperimentov (npr. vabila k spletnim anketam: oblika, vsebina, časovni razpored, personalizacija; oblika in ubeseditev vprašanj)
  • Razlika v kvaliteti podatkov med spletnimi in drugimi načini anketiranja (primer Gender and Generation Survey)
  • Razlika v kvaliteti podatkov v spletnih anketah, izpolnjenih z različnimi napravami (računalnik, telefon, tablica)
  • Meta-analize obstoječih metodoloških študij (npr. vpliva personalizacije)
  • Vzorčenje za spletne ankete (predvsem mrežno vzorčenje, Facebook, Twitter itd.)
  • Kognitivni intervjuji za testiranje spletnih anketnih vprašalnikov: primerjava tradicionalnih in spletnih kognitivnih intervjujev
  • Online spletni paneli – pregled spletnih panelov v Evropi
  • Nadzorovanje anketnega procesa v spletni anketi. Kaj v praksi delajo raziskovalci?
  • Testiranje kakovosti anketnih vprašalnikov
  • Parapodatki v spletnih anketah
  • Primerjava orodij za online glasovanja na mobilnih napravah
  • Pregled uporabe spletnih anket v statističnih uradih
  • Uporaba Google Trends v družboslovnem raziskovanju
  • Big data (Veliki podatki) in družboslovno raziskovanje
  • Uporaba GIS orodij v družboslovju
  • Sodobni pristopi poučevanja statistike
  • Somentorstva za metodološki/empiričnih del diplomskih del

Doc. dr. Bojana Lobe

  • Uporaba QCA na mikro nivoju: pomen izbire primerov
  • Primerjava offline in online poglobljenih intervjujev
  • Ekspertni intervjuji online: metodološki izzivi
  • Uporaba digitalnih tehnologij pri majhnih otrocih (0-8)
  • Primerjava različnih video aplikacij za izvedbo online fokusnih skupin
  • Diadni intervjuji
  • Kombinacija metod na spletu
  • Kvaliteta podatkov pri integraciji kvalitativnih in kvantitativnih metod
  • Uporaba QCA pri zbiranju podatkov z etnografskimi pristopi
  • Primerjava uporabe online in offline kvalitativnih intervjujev
  • Problemi veljavnosti pri integraciji kvalitativnih in kvantitativnih metod

Red. prof. dr. Andrej Mrvar

  • Generiranje in analiza izbranega omrežja s programom Pajek    

Izr. prof. dr. Gregor Petrič

  • Wearables in mHealth aplikacije: pregled, motivi, rabe, učinki, kritična analiza
  • Analiza Twitter omrežja na primeru razprav o begunski krizi (že zbrani podatki)
  • Organizacijska varnostna kultura: konceptualizacija, merjenje in pojasnjevanje
  • Razlogi za lurkanje v spletnih zdravstvenih skupnostih in vloga v opolnomočenju
  • Spletne zdravstvene skupnosti na Facebook-u
  • Vloga spletnih zdravsvenih skupnosti v opolnomočenju ljudi z multiplo sklerozo
  • Pacient v kompleksnem medijskem okolju: zaupanje in izbor med različnimi internetnimi viri in platformami
  • Analiza uporabnosti spletnega mesta ggp-i.org
  • Podporne skupnosti za nosečnice in mlade mame ter vplivi na občutke nemoči/opolnomočenja
  • Vrednote individualizma in kolektivizma v aplikacijah za mobilne telefone
  • Optimizacija uporabniške izkušnje prevoz.org, a/b testing...
  • Črna škatla števil: Ideologija in moč števil v sodobni družbi
  • Izražanje mnenj o begunski krizi na Facebooku: načini in dejavniki
  • Evalvacija internetnih platform za skupinske razprave: od php-bb do Facebook skupin
  • Učinki načina anketiranja na kvaliteto podatkov o socialnih omrežjih (že zbrani podatki)
  • Metodološki eksperimenti na ravni merjenja teorije načrtovanega vedenja (že zbrani podatki)
  • Uporaba GGP podatkov za analizo rodnosti, medgeneracijskih odnosov, trga dela itd. (v sodelovanju s sociološkim (so)mentorjem/-ico) (že zbrani podatki)
  • Testiranje merskega inštrumenta za merjenje informacijske varnostne kulture

Doc. dr.  Andraž Petrovčič

  • Podporne tehnologije na pametnih telefonih: ocenjevanje uporabnosti in določanje tipologij vsebin
  • Prilagojenost uporabniških vmesnikov na pametnih telefonih za starejše
  • Evalvacije smernic zasnove uporabniških vmesnikov za pametne telefone
  • Participacija v spletnih podpornih skupinah: razlike v motivacijskih strukturah med aktivnimi in pasivnimi uporabniki
  • Spletne podporne skupine v slovenskem delu omrežja Facebook
  • Tipologije in omrežja spletnih zdravstvenih skupnosti v Sloveniji
  • Lastnosti uvodnih sporočil uporabnikov v spletnih zdravstvenih skupnostih
  • Prikaz kompleksnih vprašanj v spletnih anketah: optimizacija z vidika spletne uporabnosti in kakovosti merjenja

Izr. prof. dr. Damjan Škulj

  • Bayesove metode razvrščanja (filtri nezaželenih elektronskih vsebin, ….)
  • Statistično določanje vplivnih uporabnikov v socialnih omrežjih
  • Priporočilni sistemi v različnih panogah (turizem, prodaja, ….)
  • Uporaba metod podatkovnega rudarjenja v napovedovanju osipa uporabnikov v različnih panogah (telekomunikacije, prodaja, e-poslovanje, zavarovalništvo, ...)
  • Vidiki odločanja po več kriterijih pri poslovanju
  •  Drugi vidiki podatkovnega rudarjenja pri poslovanju (CRM, preprečevanje goljufij, ...)

Red. prof. dr. Vasja Vehovar

  • Statistični, metodološki, tehnični, finančni, softverski, managerski in mednarodno primerjani vidiki spletnega zbiranja, analize in procesiranja podatkov ter odgovarjajoče študije primerov v akademskem, uradnem, marketinškem raziskovanju kot tudi v organizacijah in podjetjih. Podrobnosti - in tudi še nekatere dodatne teme - so na http://vasja.ris.org/c/83/Mozne__teme/?preid=2

Izr. prof. dr. Aleš Žiberna

  • Evalvacija različnih tipov posplošenega bločnega modeliranja na empiričnih/nem omrežjih/u
  • Analiza poljubnega omrežja s posplošenim bločnim modeliranjem
  • Analiza poljubnega omrežja
  • Analiza omrežja soavtorstev in sklicevanj iz izbranega področja (revij) na podlagi Web of Science
  • Analize na podlagi podatkov s Twitter-ja, vsebine ali "povezav" (potrebno dobro poznavanje R-ja ali Pythona)
  • Analize na podlagi podatkov z  "javnega" dela Facebook-a, vsebine ali "povezav" (potrebno dobro poznavanje R-ja ali Pythona)
  • Karkoli, kje je poudarek na uporabi multivariatnih metod ali metod podatkovnega rudarjenja
  • Izdelava paketa za R za kakšno izmed slabo podprtih statističnih metod (na primer diskriminantno analizo, kanonično korelacijo)
  • Avtomatsko generiranje poročil s pomočjo statističnega paketa R, LaTeX-a in Sweave-ja.
  • Izdelava spletne aplikacije iz področja statistike ali analize podatkov (npr. za izris trenutno najpogostojših besed na (slovenskem) Twitterju, za simuliranje vzorčnih porazdelitev, za interaktiven prikaz rezultatov določene raziskave, podatkovja, …)

Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 11. oktober 2016 | v kategoriji: 2016/17