Teme magistrskih del
Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.
Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.
Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.
Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.
Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.
Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah
Katedra za analizo politik in javno upravo
Prof. dr. Miro Haček
- Lokalna in regionalna samouprava
- Upravni in politični menedžment
- Politični sistem RS
- Upravni sistem in institucije
Prof. dr. Marjan Brezovšek
1. Politično in upravno vodenje
2. Etika v javni upravi
3. Primerjalna javna uprava
Doc. dr. Meta Novak
1. Vključevanje interesnih skupin v oblikovanje EU politik
2. Evropeizacija civilne družbe
3. Vloga civilne družbe pri oblikovanju javnih politik
4. Vloga članstva v civilnodružbenih organizacij
5. Interesne skupine in javno mnenje
6. Vloga interesnih skupin v demokraciji
7. Dejavniki profesionalizacije interesnih skupin
8. Neposredne in posredne strategije vplivanja interesnih skupin
Prof. dr. Alenka Krašovec
- Politična participacija
- Volilne študije
- Politične stranke
- Izzivi demokracij
- Politika na področju bivše Jugoslavije
- Parlamentarne študije
- Vladne študije
Izr. prof. dr. Tomaž Deželan
1. Politična participacija mladih
2. Politično predstavništvo mladih
3. Interesno predstavništvo mladih
4. Politično komuniciranje po meri novih generacij
5. Medgeneracijski politični dialog
6. Monitoring in evalvacija mladinske politike
7. Vloga podmladkov političnih strank v dobi post-politike
Izr. prof. dr. Drago Zajc
1. Učinkovitost sodobnih parlamentov – primerjalno
2. Pomen parlamentov za delovanje demokratičnih družb
3. Razmerje med nacionalnimi in nadnacionalnimi predstavniškimi institucijami
Izr. prof. dr. Damjan Lajh
1. Evropski povezovalni procesi
2. Javnopolitični proces EU
3. Analiza politik in javne politike
4. Politike EU
5. Politika na območju nekdanje Jugoslavije (demokratični prehodi, ustavne izbire)
6. Evropska perspektiva regije Zahodnega Balkana
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 27. junij 2018 | v kategoriji: 2018/19