Skoči do osrednje vsebine

Teme magistrskih del

Skladno z 10. In 11. členom Pravilnika o zaključnem delu na programih druge stopnje študent/-ka praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem/-ico predlaga tudi nerazpisano temo magistrskega dela. Razpisano ali predlagano temo mora odobriti skrbnik/-ca magistrskega programa.

Študent/-ka magistrskega programa druge stopnje mora temo magistrskega dela prijaviti v 2. letniku, in sicer najkasneje do 15. marca.

Študent/-ka, ki magistrskega dela ne bo prijavil/-a v 2. letniku do 15. marca, dela ne more prijaviti naknadno v tekočem študijskem letu in magistrskega dela ne more zagovarjati v tekočem študijskem letu. Magistrsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno magistrsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku se prijava izbriše in študent/-ka mora magistrsko delo prijaviti na novo.

Študent lahko opravlja magistrsko delo tudi pod mentorstvom drugih habilitiranih učiteljev na FDV, ki niso navedeni na spodnjem seznamu, če to potrdi skrbnik/-ca programa.

Teme magistrskih del so objavili naslednji pedagogi po katedrah

Katedra za analitsko sociologijo


Doc. dr. Otto Gerdina
Širše teme:
1. Staranje prebivalstva (npr. Družbeni odnosi v kontekstu naraščajočega deleža starih ljudi, Prostorski vidiki staranja slovenskega prebivalstva, Neoliberalizem in socialna varnost v starosti)
2. Reprezenzacije starosti (npr. Starost kot kulturna kategorija: simbolne meje med mladostjo in starostjo v slovenski družbi, Podobe starosti v izbranem mediju: med aktivnim staranjem in nevidnostjo)
3. Starizem (npr. Starizem na delovnem mestu: izkušnje zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju, Starizem v zdravstvu: izkušnje pacientov na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti)
4. Revščina in socialna izključenost v starosti (npr. Starostna revščina kot družbeni problem: primerjalna analiza politik v državah EU, Socialna izključenost v pozni starosti: primerjava izkušnj v urbanih in ruralnih okoljih)
5. Participativno raziskovanje s starimi ljudmi (npr. Soustvarjanje znanja o starosti: pomen vključevanja starejših v oblikovanje politik staranja; Participativne metode v raziskovanju starosti: etični in epistemološki vidiki)

Prof. dr. Marjan Hočevar
1. Digitalni nomadizem kot oblika mobilnosti.
2. Dileme prostorskega združevanja dela in bivanja.
3. Ali so nakupovalna središča javni prostori?
4. Urbani turizem in stanovanjsko vprašanje v Ljubljani.
5. Sociološka analiza nizke mednarodne mobilnosti slovenskih študentov (Erasmus).

Prof. dr. Hajdeja Iglič
Izbira teme po dogovoru z mentorico.

Doc. dr. Nina Perger
Širše teme:
1. Feministični in kvirovski pristopi k študijam spola, vključno s študijami transspolnosti ("delanje spola", moškost, feminilnost, reproduktivne pravice, družbena razmerja moči). 
2. LGBT+ študije oziroma študije seksualnosti in družbenopolitičnosti intimnopartnerskih razmerij.
3. Druga vprašanja, povezana z identitetami v sodobnih družbenopolitičnih pogojih, tj. oblikovanje, preoblikovanje in politična vpetost identitet v sodobnih družbenih pogojih, spremembah in neenakostih.
4. Sociološka obravnava odporov in političnosti ter spoprijemanj z družbenimi razmerji moči na ravni vsakdanjega življenja ter obravnava sodobnih odporov proti politikam enakosti. 

Izr. prof. dr. Marjan Smrke:
1. Odzivi katoliških medijev na primer Rupnik.
2. Ocena mirovniškega delovanja papeža v rusko-ukrajinski vojni.
3. Religijski dejavnik v aktualni izraelski vladi.
4. Umetnointeligenčna Jezus in Buda – kritično ovrednotenje.
5. Rast verske nepripadnosti v ZDA – sociološka razlaga.

Izr. prof. dr. Zdenka Šadl
Teme s področij:
1. (Ne)enakosti spolov in skrbstvenega dela (npr. vpliv neformalne oskrbe na poklicne in karierne poti žensk, študija parov, npr. kako partnerji doživljajo delitev skrbstvenega dela, kako neformalna oskrba vpliva na partnersko dinamiko oz. intimo, vpliv razreda in spola na skrbstveno delo in družbene neenakosti, kako moški doživljajo skrb - caring masculinities v praksi).
2. Spolnih razlik v odzivih na bolezen partnerja. 
3. Materinstva in materinjenja (npr. vpliv ideologije dobrih mater na delo, materinstvo na družbenih omrežjih - kako družbena omrežja krepijo ali slabijo ideal dobre matere, filmske reprezentacije mater).
4. Spreminjanja intimnih partnerskih zvez in pomena  komunikacije.
5. Moškosti in čustev (npr. premik k caring masculinities, izražanje ranljivosti, konflikt med hegemono moškostjo in skrbjo ter čustvi).
6. Staranja, neformalne oskrbe hendikepiranih in starejših ljudi, dolgotrajne oskrbe; 
7. Čustvene dimenzije neformalne oskrbe (npr. izčrpanost, krivda, jeza, navezanost, vpliv na duševno zdravje).
8. Zaposlovanja na področju storitev in novih komunikacijskih kompetenc - soft skills (npr. čustvene kompetence kot merilo zaposlovanja, standardizacija čustev in pravilna čustva na delovnem mestu, moški v storitvenih poklicih - prodaja, zdravstvena nega, komunikacijske veščine ali slog kot razredni kapital, izgorelost zaradi čustvenega dela).
9. Diskriminacije zaposlenih z oskrbovalnih obveznostmi (neformalni kriteriji in stereotipi pri zaposlovanju, napredovanju, ocenhevanju delovne uspešnosti, care penalty, skrb in prekarnost). 
10. Populizem in čustva kot politična sila (npr. vloga čustev pri delitvi mi-oni, čustvena identifikacija s populističnim voditeljem, vloga strahu, negotovosti in izgube položaja ter skrbstvenih skrbi - družina,  starejši, občutki nepravičnosti in čustvene krivice).
11. Socioloških teorij in izbranih sodobnih družbenih pojavov (npr. Boudieu in komunikacijske in čustvene veščine kot nova oblika kulturnega kapitala, Goffman in ustvarjanje vtisov na družbenih omrežjih, Foucault in discipliniranje čustev na delovnem mestu).

Prof. dr. Alenka Švab
Teme po dogovoru z naslednjih področij:
1. Vsakdanje življenje.
2. Zasebnost in družina.
3. Življenjski poteki v pozni modernosti.
4. Seksualnost in intimnost.

Prof. dr. Samo Uhan
1. Vplivi konteksta v raziskovanju javnega mnenja.
2. Slovensko javno mnenje v časovni perspektivi.
3. Sreča in zadovoljstvo - evropski primerjalni kontekst.
4. Zaupanje v evropskem javnem mnenju.
5. Raziskovanje vrednot.
Razpisujejo se tudi teme povezne z vsebinskimi sklopi raziskav SJM, ISSP; ESS in ESV.

Prof. dr. Matjaž Uršič
Sklopi tem, ki jih bomo podrobneje definirali v okviru govorilnih ur z mentorjem:
1. Teme povezane z implementacijo, raziskovalnim delom in analizo raziskovalnih rezultatov EU/SLO raziskovalnih projektov na Centru za prostorsko sociologijo (CPS). Za seznam projektov in tematik glej: https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/raziskovalci/kartica/matjaz-ursic  
2. Teme povezane z družbeno analizo konceptov urbane revitalizacije mest.
3. Teme povezane z družbeno analizo urbane kreativnosti ali koncepta (sub)kulturne kreativnosti mest.
4. Teme povezane z družbeno analizo koncepta pametnih mest.
5. Teme povezane s sociologijo športa.
6. Teme v navezavi na trajnostni razvoj, okoljsko sociologijo, socialno ekologijo in ekologijo vsakdanjega življenja.

Izr. prof. dr. Simona Zavratnik
1. Migracije: lokalno – globalne dimenzije.
2. Begunske študije.
3. Medkulturna komunikacija in kompetence, medkulturni timi in trg dela.
4. Okoljske migracije, nove konceptualizacije prisilnih migracij.
5. Etnične manjšine, integracije, identiteta.
6. Javno mnenje – migracije – participacija.
7. Družbena gibanja, protesti in civilna družba.
8. Mirovništvo in militarizacija družbe.
9. Globalizacija, družbena tveganja.

Doc. dr. Andreja Živoder
Teme z naslednjih področij:
1. Življenjski poteki in prehodi.
2. Študije mladih.
3. Sociologija zdravja in bolezni.
4. Izobraževalni poteki in prehodi.
5. Študije vsakdanjega življenja.
 
ZA SOMENTORSTVO:
Asist. dr. Ana Jagodic
1. Teme s področja skrbi in skrbstvenega dela.
2. Teme s področja družin in medgeneracijskih odnosov.
3. Teme s področja usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
4. Teme s področja spola in emocij.
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 21. april 2026 | v kategoriji: 2026/27